Martuljški slapovi so biseri alpskega sveta
Slovenci se velikokrat ne zavedamo, koliko naravnih znamenitosti najdemo v Sloveniji. Velikokrat se raje odpravimo v tuje države in kraje, ki jih še nismo obiskali, v bistvu pa takšne kraje najdemo tudi na rodni zemlji.
Martuljški slapovi so ena izmed takšnih znamenitosti. Pot do njih je primerna tako za pohodnike kot za družine.
Poimenovanje velja za dva slapova, Zgornji Martuljkov slap in Spodnji Martuljkov slap. Nahajata se pod 2.472 m visoko goro, imenovano Špik. Spodnji Martuljkov slap se razprostira čez 50 m visoko steno in pada v 400 m dolgo ter ozko, iz apnenca izoblikovano sotesko. V višino ta slap meri približno 29 m. Zgornji Martuljkov slap pa teče prek 110 m visoke navpične stene, v višino pa seže vse do 48 m. Ta veliki slap si lahko ogledate tudi od blizu, vendar je za ogled potrebno vložiti malo truda, saj do njega vodi kratka plezalna pot. Do vrha zgornjega slapu hodimo približno eno uro in petinštirideset minut, do prvega pa okoli ene ure.
Če želite priti do Martuljških slapov, se morate najprej pripeljati do Kranjske Gore ali Mojstrane, od tam pa se popeljete do vasi imenovane Gozd Martuljek. Vas se je včasih imenovala Rute, šele kasneje so jo preimenovali v Gozd Martuljek. Tam lahko parkirate v bližini mostu čez Savo Dolinko in pričnete z dogodivščino.
Do prvega slapu pelje lepo urejena lahka pot po vintgarju potoka Martuljek. Na poti si lahko ogledate oglarske kope, zraven njih pa table z zanimivimi informacijami. Oglarstvo se je razvilo v 19. stoletju zaradi potreb fužinarstva. Danes je fužinarstvo bolj kot ne propadlo, saj se z dejavnostjo danes ukvarja le malo ljudi. V Gozd Martuljku ne želijo pozabiti na to dejavnost in v okviru Oglarskih dni še vedno opominjajo ljudi in v ta namen prižigajo kope. Sam dogodek poteka vsako leto konec meseca julija. Sam postopek pridobivanja oglja poteka tako, da na kopišču v kope zložena drva oglarji pokrijejo z zemljo in jih potem pustijo tam od 10 do 14 dni, da se kuha oglje. Najboljše naj bi bilo iz leske.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Blaž Vogelnik, Jernej Jeromel, Maja Majcen, Ida Kristan Lebar, Sandi Mikuš, Žan Beti, Nevenka Angelski, Špela Lovše, Tadeja Voroš, Urša Humar
Poleg oglarskih kop pa na poti do prvega slapu lahko obiščete še brunarico »Pri Ingotu« in Finžgarjevo kapelico.
Zametki brunarice »Pri Ingotu« segajo že v 60. leta prejšnjega stoletja. Na planini, kjer danes stoji ta brunarica, so trije gospodarji vsako leto v poletnih mesecih selili živino za 14 dni v Jasenje. Nato so travnik, ki je ostal, ročno pokosili. V 70. letih prejšnjega stoletja naj bi bila opravljena zadnja ročna košnja. Tam se je posledično tudi nehala pasti živina in vse skupaj je postalo zapuščeno. Leta 1992 pa je ta posel in brunarico prevzel Ingo, naslednik enega od lastnikov, po katerem se danes brunarica tudi imenuje. Združil je turizem in kmetijstvo in začel privabljati turiste z domačimi dobrotami.
Brunarica je odprta julija in avgusta vsak dan, od maja do oktobra pa le med vikendi in prazniki, lahko pa tudi po dogovoru. Za brunarico »Pri Ingotu« velja, da imajo kuhinjo na prostem in odlične jedi na žlico, kot so ajdovi žganci, enolončnice, za sladkosnede pa ponujajo tudi domače sokove, štrudelj in še veliko preostalih dobrot. Med letom prirejajo tudi dneve ajdovih žgancev, črne kuhinje in kislega mleka, ki privabijo ljudi iz vseh koncev Slovenije.
Zraven brunarice »Pri Ingotu« pa se nahaja tudi Finžgarjeva kapelica posvečena Mariji Snežni. Postavili so jo bogoslovci ljubljanske nadškofije. Najprej so leta 1924 postavili bivalno brunarico, kamor so hodili »na dopust«, potem pa so sklenili, da bi bilo pametno postaviti še kapelico, in leta 1926 so ta načrt tudi realizirali. Med vojno, jeseni leta 1942, je nemška vojska požgala vse bivalne objekte in senike, kapelico pa so pustili, saj so jo domačini odprli, da je vojska lahko videla, da je to verski objekt. Po vojni je Fran Saleški Finžgar prosil oblasti, če zraven postavijo še bivalni objekt, da bodo duhovniki še naprej lahko tam počitnikovali in maševali. Finžgarju je uspelo prepričati oblast in od takrat naprej se tradicija še vedno nadaljuje.
Verski obredi v kapelici potekajo predvsem avgusta v času Velikega Šmarna. Zraven kapelice pa je postavljeno obeležje vsem ponesrečenim planincem, ki so izgubili življenje v Špikovi skupini.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Do Martuljških slapov pa ne vodi le ena pot. Poleg omenjene poti se lahko do slapov vzpnete tudi po široki gozdni poti, ki velja za lahko, na poti pa si lahko ogledate vintgar s ptičje perspektive. Poleg te poti obstaja tudi pot od Kranjske Gore (jezero Jasna), ki vodi skozi Tofov graben.
Kolesarji lahko med drugim uporabijo gozdno cesto, ki se začne pri smučišču v gozdu
Pod martuljškimi vršaci vodi tudi učna pot Rute, ki je dolga približno kakšen kilometer in poteka ob desnem bregu potoka Martuljek. Ob poti so postavljene table, ki seznanjajo s podatki o vseh vrstah rastlin, ki rastejo v tem gozdu. Ena od rastlin je tudi lepi čeveljc, orhideja, ki velja za zelo ogroženo in zaščiteno gorsko rastlino.
Poleg kratke poti do slapov pa so Martuljški slapovi odlično izhodišče do številnih drugih vrhov in znamenitosti. Od slapov se lahko povzpnete do bivaka pod Špikom, od koder vas loči le ena ura in pol, lahko pa si ogledate skočnike Belega potoka, kamor boste hodili dve uri. Za tiste, ki radi hodite v gore, pa se lahko povzpnete na Ak, kjer je od slapov le eno uro in pol hoda, če pa imate radi brezpotja, pa ta vodijo do Rutarskega Vršiča in do Kurjega vrha.
Martuljški slapovi skupaj z gozdom Martuljek veljajo za krajinski park od leta 1949, od leta 1981 pa so tudi del Triglavskega narodnega parka.
Obisk slapov se priporoča v poznih pomladanskih dneh, saj sta Zgornji in Spodnji Martuljški slap zaradi taljenja snega in velike vodnatosti najlepša.
Vsaka znamenitost Slovenije je po svoje zanimiva. Martuljški slapovi predstavljajo za mnoge odročno točko za izlet, vendar so slapovi vredni ogleda. Pohod v naravi nam velikokrat zadostuje, da se pomirimo in znova zadihamo. Zrak nam zbistri misli, narava v Gozd Martuljku pa še dodatno poskrbi za brezskrben in sproščen oddih.