Ojstrica je dobro vidna gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
Ojstrica je vzhodni branik osrednjega dela Grintovcev. Nahaja se v Kamniško-Savinjskih Alpah in tam tudi kraljuje, saj kamorkoli gremo, jo vedno vidimo. Ojstrica in njena prisekana piramida nam že od daleč obljubljata zanimiv visokogorski vzpon. Severna stena je visoka 600 metrov in se spusti v Logarsko dolino. Tukaj najdemo nekaj lepih in zahtevnih plezalnih poti. Tudi vzhodna stena je visoka, še višja od severne. Ta stena pada v Robanov kot. Na jugu pa se Ojstrica spušča z manj strmimi, razdrapanimi skalnimi vesinami. Južna stena pa se spušča v kotlino Korošice.
Poti na Ojstrico je kar nekaj, opisala bom tiste, katere sem prehodila.
Poti
Do Planine Podvežak pridemo tako, da gremo najprej v Luče. Od tam nadaljujemo v dolino Podvolovljek, sledimo oznakam za Kamnik in Kranjski Rak. Pri oznaki na cesti 11 in 11,5 kilometrov pridemo do križišča, kjer nadaljujemo desno. V križiščih nato sledimo oznakam za planino Podvežak. Nato po cesti pridemo do planine.
Planina Podvežak – Ojstrica (Čez malo Ojstrico – 3 ure in pol hoje)
Oznakam najprej sledimo za planino Podvežak, do katere lahko pridemo po cesti ali pešpoti v 15 minutah hoje. S planine je lep pogled na Rogatec in Lepenatki. Od planine nadaljujemo po označeni poti, kjer najprej pridemo v gozd in nato v malo dolinico. Na razpotju, ki sledi, nadaljujemo naravnost. Poti sledimo čez rušje, vse do razpotja, kjer pa nadaljujemo levo. Nato prečimo pašno ograjo in pridemo do inkretovega studenca (studenec je malo stran s poti). Pot nas nato pripelje do pobočja Tolstega vrha. Pot nas nato vodi do razpotja, kjer nadaljujemo levo (potem ko gremo dol, lahko tu zavijemo desno in gremo do kapele na Molički planini, saj ni daleč). Nekaj časa še hodimo po pobočju Tolstega vrha, nato pa nas pot pripelje na Dleskovško planoto. Na naslednjem razpotju nadaljujemo v smeri Korošice. Kmalu pridemo na sedlo, kjer je na desni Mala Ojstrica in na levi Koroški vrh. Tu nadaljujemo desno v smeri Ojstrice. Pot nas pripelje na greben Male Ojstrice in na razpotju nadaljujemo ostro levo (desno je Molička planina). Pot nas nato po grebenu vodi pod Malo Ojstrico, na kateri se nahaja mali Aljažev stolp. Povzpnemo se na vrh in nato gremo nazaj do potke, saj pot vrh le obide. Pot nas nato vodi po grebenu, travnatih področjih in kamnita pobočja in nas pripelje pod Ojstrico. Pot se nato vzpenja in preči strma pobočja. Nato spet sledi strm vzpon, kjer so v pomoč tudi klini. Pot se nato spusti v škrbino med oba vrha in sledi še vzpon. Ojstrica je tu nadvse čudovita.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Helena Tajnikar, Tihana Šimić, Vesna Sirar Šega, Marko Vake, Rok Korenika
Planina Podvežak – Ojstrica (mimo Kocbekovega doma – 4 ure hoje)
Oznakam najprej sledimo za planino Podvežak, do katere lahko pridemo po cesti ali pešpoti v 15 minutah hoje. S planine je lep pogled na Rogatec in Lepenatki. Od planine nadaljujemo po označeni poti, kjer najprej pridemo v gozd in nato v malo dolinico. Na razpotju, ki sledi, nadaljujemo naravnost. Poti sledimo čez rušje, vse do razpotja, kjer pa nadaljujemo levo. Nato prečimo pašno ograjo in pridemo do inkretovega studenca (studenec je malo vstran od poti). Pot nas nato pripelje do pobočja Tolstega vrha. Pot nas nato vodi do razpotja, kjer nadaljujemo levo (potem ko gremo dol, lahko tu zavijemo desno in gremo do kapele na Molički planini, saj ni daleč). Nekaj časa še hodimo po pobočju Tolstega vrha, nato pa nas pot pripelje na Dleskovško planoto. Na naslednjem razpotju nadaljujemo v smeri Korošice. Kmalu pridemo na sedlo, kjer je na desni Mala Ojstrica in na levi Koroški vrh. Na tem razpotju gremo naravnost. Pot nas nato pripelje do Kocbekovega doma. Od tu nadaljujemo v smeri Ojstrice. Po 20 minutah pridemo na travnata pobočja in nato kar kmalu do kamenja. Pot nato preči dve grapi. V dveh razpotjih nadaljujemo desno. Nato pridemo do grebena, kjer pa na grebenu nadaljujemo desno. V nadaljnjih 15 minutah dosežemo vrh Ojstrice.
Vrnemo se lahko po katerikoli poti, ki sem ju opisala prej, lahko pa izberemo zdaj že označeno pot čez oziroma mimo Vodotočnega jezera. Jezero se nahaja 30 minut stran od doma in ga moramo obidi po levi strani. Nato ni nobenih razpotij in nas pot pripelje do planine Podvežak in do parkirišča, kjer smo prej parkirali. Pri jezeru res pazite, da greste po levi strani, da ne boste zašli.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Kocbekov dom na Korošici
Dom se je nahajal na nadmorski višini 1803 metrov. Stal je v kotlini Korošice, na južni strani pa vidimo Ojstrico. Imenuje se po Franu Kocbeku. Prvotna koča je bila postavljena leta 1876, ampak je leta 1881 zgorela. Samo eno leto kasneje so zgradili nov dom. V 20. stoletju je bila večkrat obnovljena. Med letoma 1969 in 1973 je imela eno večjo prenovo. 20. oktobra leta 2017 pa je dom spet zgorel in od takrat ne obratuje. Iz koče lahko gremo na Lučki dedec (iz doma je 1 ura), Lučko babo, Petkove njive, Ojstrico, Planjavo (od doma sta 2 uri) in Veliki vrh. Iz planine Podvežak sta do sem 2 uri in 15 minut. Od tam, kjer je stal dom, so lepi razgledi na Veliki vrh, Tolsti vrh, Dleskovec, Črni vrh, Koroški vrh, Lučki dedec, Prag, Lučko babo, Planjavo in Zeleniške špice.
Vodotočno jezero
Jezero je v obliki srca in se nahaja na Dleskovški planoti. Nahaja se ob mali pastirski koči. Leži na nadmorski višini 1800 metrov in je globoko le 1 meter.
S planine so lepi razgledi, nahaja pa se na jugozahodnem delu Dleskovške planote. Razgledi segajo proti Rogatcu, Lepenatki, Velike planini in še drugim vrhovom. V poletju se še vedno gori paše živina.
Pot na Ojstrico je primerna tudi za otroke ter seveda za odrasle. Tudi kužki lahko gredo gor. Priporočam vam krožno turo. Ne pozabite na primerno planinsko obutev, ki so planinski čevlji in ne športni copati in v nahrbtnik si ne pozabite dati vodo in hrano. Hrane res ne pozabite, saj se v Kocbekovem domu ne morete najesti, saj je leta 2017 žal zgorel. S sabo vzemite tudi fotoaparat, ker bo nastalo veliko lepih fotografij. Sprehodite se tudi do Moličke planine, kjer stoji lepa kapelica, saj vam ne bo žal. Na vrh lahko gremo v vseh letnih časih, ampak pozimi so nujna oprema čelada, dereze in cepin.
Povzpnimo se na vrh Ojstrice in uživajmo v lepih razgledih na vse smeri. Ne bo vam žal.
