Štanjel, eden lepših krajev na Krasu
Prelepi spomladanski dnevi so kot nalašč za obisk Krasa, edinstvene in prav posebne pokrajine, znane po teranu in pršutu. Pokrajina, polna kamna, polna skrivnosti, neizprosna, vendar je ta kraška zemlja dala možnost ustvarjalnosti in rodile so se prelepe kraške vasice. Strnjene in zgrajene so na način, ki omogoča varčnost z energijo in omogoča zbiranje kraške vode. Kraška pokrajina je izredno pestra, saj leži na stičišču celinskega in mediteranskega podnebja. Poletja so vroča in suha, pomladi deževne. Zime so mrzle in vetrovne. Zaradi tega se na Krasu pojavi močan veter, znan pod imenom burja. Ko se tako vozimo po Krasu, se nam ponuja krasen pogled na Jadransko morje, spomladi na cvetoče češnje, prebujajoče se trte in ozelenelo pokrajino. Jesen nam postreže z ognjenimi barvami, s katerimi se ponaša ruj, tudi trta ne zaostaja v svoji barvitosti. Kraški človek je spremenil pokrajino s pobiranjem kamna, postavljal je suhe zidove okoli svoje parcele. In tako je prišel tudi do obdelovalne površine, kakršno vidimo danes.
Kako na Kras?
Danes si bomo izbrali Botanični vrt v Sežani, pa vasico Štanjel, zato se bomo podali na primorsko avtocesto, ne glede na to, od kod se bomo pripeljali. Peljemo vse do izvoza za Sežano in nato pred Sežano zavijemo na izvoz Sežana vzhod ter peljemo desno proti mestu Sežana.
Kaj lahko vse vidimo na Krasu?
Kras se razteza vse od Vipavske doline pa do Tržaškega zaliva, Kras je tudi med Soško dolino in Brkini. Znamenitosti, kot so Lipica, dolina Glinščice, živi muzej Krasa, Divaška jama, Škocjanske jame, sežanski Botanični vrt, Tomaj, kjer je domoval Srečko Kosovel, in Štanjel. Našteti kraji so le nekaj, kar si lahko ogledamo, Kras je veliko, veliko več. Ko se pripeljemo v Sežano, bomo na križišču pred sabo videli table, ki oznanjajo Botanični vrt v Sežani. In to je naša prva lokacija na Krasu, ki jo bomo obiskali. Za obiskovalce Botaničnega vrta so na voljo parkirna mesta, in sicer na Sejmiški poti, Repentaborski cesti št. 4 (pri pokopališču) in ob koncu poti na Stari poti št.13. Tukaj lahko parkirajo tudi avtobusi za čas obiska Botaničnega vrta. Botanični vrt, izredna kraška kulturna dediščina nas vabi, tako v soncu kot v dežju, da občudujemo naravne lepote, drevesa in druge rastlinske primerke z vsega sveta, klopce, ki so v parku kar kličejo, da na njih posedamo in uživamo v pogledu na to redko rastlinje ter krasno urejen vrt. Botanični vrt je odprt čez celo leto, v zimskem času od 7.00 do 15.00, ob vikendih od 10.00 do 16.00, v poletnem času pa si ga lahko ogledamo med tednom od 7.00 do 19.00, med vikendi od 10.00 do 19.00. Za posameznike je vstop prost, skupine pa si lahko Botanični vrt ogledajo v spremstvu skrbnika, seveda ob predhodni najavi. Cena vodenega ogleda za odraslega je 4 evre, za otroke, dijake in invalide pa 2 evra. Iz Sežane nato nadaljujemo po kraški cesti proti Štanjelu, biseru Krasa. Levo in desno trte, ki rastejo iz rdeče zemlje, obrodijo teran – »rdeče vino iz rdeče zemlje«. Kraški kamen je nasut z rodno zemljo, ki obrodi različne sadove.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Brane B. Vrankar, Dejan Furlan, Irena Marolt, Leonida Nems, Lilijana Kosič, Luka Žener
Štanjel je dobil ime po svetemu Danijelu, tamkajšnjemu zavetniku. Štanjel je izredno slikovito naselje, ki nas preseneča s svojo arhitekturo, in čeprav od zunaj deluje tako sivo, nas v njegovi notranjosti čakajo sledi življenja iz različnih obdobij. Prvič zasledimo ime Štanjel v letu 1402, bil je tarča tako Turkov, Benečanov, Rimljanov in Habsburžanov in to vse zaradi svoje strateške lege. Maks Fabiani je bil zagotovo tisti, ki je Štanjelu pustil največji pečat. Njegovo najlepše delo je znameniti Ferrarijev vrt, ki je hkrati najbolj obiskovana točka Štanjela. Danes je ta vrt bolj podoben parku, včasih je pa služil svojemu namenu. Najlepši del vrta predstavlja bazen z mostom, oboje predstavlja Benetke v tem krasnem vrtu. Sprehodili se bomo po razgledni poti, dihali kraški zrak na vsakem koraku, pogled bo drsel po kraški pokrajini vse do alpskega sveta. Čutili bomo utrip kraškega sveta in v mestnem jedru, na križišču dveh ulic, nas čaka avtentična kraška hiša, ki je etnološki muzej.
V Štanjelu so stalno razstavljena dela našega znanega kraškega slikarja in umetnika Lojzeta Spacala. Tukaj se odvijajo različna predavanja, različne kulturne prireditve, tukaj se lahko tudi poročite, seveda od pomladi naprej. Nikakor ne smemo mimo cerkve sv. Danijela, ki je bila zgrajena v 15. stoletju in dokončana v letu 1609, ko je dobila svoj limonasti zaključek, po katerem tudi slovi. Par korakov in že smo na grajskem dvorišču, kjer vidimo peteroramno stopnišče in kjer je obvezno fotografiranje. Štanjelski grad je dobil svojo današnjo podobo in velikost v srednjem veku, tej podobi je botrovala grofovska družina Cobenzi. Grad je v prvi svetovni vojni služil kot bolnišnica, Maks Fabiani pa ga je pozneje spremenil v občinski sedež.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Štanjel je odprt vse leto, le v zimskem času je urnik nekoliko okrnjen. Vse potrebne informacije dobimo na TIC Štanjel. Vodenje po Štanjelu nas bo stalo 5 evrov za odraslo osebo, za učence, dijake, upokojence in invalide 2 evra. Za obiskovalce obstaja tudi možnost parkiranja pred Štanjelom na označenih parkirnih mestih. Če bomo obiskali Kras in Štanjel spomladi, bomo lahko okušali »divje okuse Krasa«, takrat na gradu Štanjel zadiši po zeliščih in rastlinju iz gmajne. Ne manjkajo niti divji šparglji. Poleg tega bomo pokušali različne likerje in žganja. Cena degustacije je 5 evrov, poteka pa 30. aprila. Drugega maja poteka festival, imenovan Kraška gmajna, spoznali bomo dela in življenje Maksa Fabianija, cena je 4,5 evra na osebo. Junija se začne Grajsko poletje, pa festival sivke in še veliko tega bi lahko naštevali. Kakorkoli, ne bo nam dolgčas, dogajanja je na Krasu res veliko.
Če smo po srcu vsaj malo športnika, pa si lahko privoščimo super kolesarko turo po Krasu, ki se bo zaključila v dobri domači gostilni ob znamenitem kraškem pršutu in teranu. Zemljevide z jasno označenimi kolesarskimi potmi dobite na TIC točki v Sežani. In ko bomo takole, z vetrom v laseh, vrteli pedale po Krasu, se nam bodo v misli prikradli verzi Srečka Kosovela: “Bori šumijo, bori šumijo, njih vonj je zdrav in močan. Prišel sem na Kras in ozdravel.” To se nanaša tudi na teran.
Maksimilijan Tipper pa je že leta 1912 takole opisal teran: “Teran je poln in močan, je vonjav, cveten in rezek, je krepek in jeklenast, je čil, dobro označen, je poln življenja, svež, pršiv in šegetljiv, je temnobojen, rubinasto leskeč.” Na zdravje.
