Stol, pravijo mu tudi Kobariški Stol
Ko slišimo besedo stol, najprej pomislimo na stol za sedenje. Ampak beseda stol nima samo enega pomena. Zato moramo Stol tokrat napisati z veliko začetnico, da si bomo drugače besedo predstavljali. No, sedaj pa že pomislimo na kakšno ime vasi ali pa hriba, gore. Marsikdo je že slišal za goro Stol, ampak ta Stol se nahaja v Karavankah, ki ga je že marsikdo obiskal. Ni pa edina gora Stol, imamo še en Stol in ta Stol se nahaja v Julijskih Alpah. Zato tudi temu Stolu večkrat rečemo tudi Kobariški Stol, da se razlikuje od Stola v Karavankah. Zato bomo nekaj lepih stvari danes opisala o Stolu, ki se nahaja v Julijskih Alpah.
1673 metrov visoka gora Stol se torej nahaja v Julijskih Alpah, če smo bolj natančni nad Kobaridom, da si boste lažje predstavljali vsi tisti, ki še ga niste obiskali. Stol je greben, ki je najdaljši v Julijskih Alpah, saj je dolg kar 34 kilometrov in poteka od Kobarida pa vse do Humina v Italiji. Kdor pozna bolj tisti konec Slovenije, ve, da se nahaja v Breginjskem kotu, to je le nekaj kilometrov od Kobarida. Ker, kot sem že omenila, leži Stol na grebenu in je tudi najvišja točka tega grebena. Celoten greben se prične z vrhom Starijski vrh, ki je visok 1146 metrov, znana vrha sta še Gabrovec 1630 metrov ter Muzec 1612 metrov. Ampak za nas je danes bolj pomemben Stol, kar se bomo tudi na njega podali, ampak o tem malo kasneje. Ko se nahajate na Stolu, ste deležni čudovitih razgledov, če gledate proti severu, vidite dolino Učje in Soško dolino. In če se obrnete proti jugu, vas očara kraj Breginj, sedlo, Kobarid, Homec. Lepo se vidi tudi reka Nadiža, če pa gledata pobočja Stola na južni strani, vas očarajo gola pobočja, ponekod skalnata, lahko pa tudi opazite travnata in strma. Ni pa zgolj na samem Stolu čudovit razgled na vse strani, tudi na celotnem grebenu smo očarani nad pogledi, saj vidimo vse do Tržaškega zaliva, Dolomite v Italiji, celotne Julijske Alpe, pogled nam seže vse do Snežnika. Ampak Stol ni priljubljen samo za pohodnike. Z grebena se spuščajo tudi jadralni padalci, kjer doživljajo dolge prelete in tudi tekmovanja. Tudi gorski kolesarji imajo tukaj svoje poti, saj imajo prav lepo urejene klesarske poti. Na vrhu Stola stojijo oddajniki, najdete pa tudi žig in vpisno skrinjico. Vse poti na Stol so lepo urejene ter označene in prehodne za vse starosti. Gor vodijo tri planinske poti iz Kobarida, Breginja in Potoki.
Izhodišča
Breginj; ko se pripeljete v Kobarid, morate slediti tablam za mejni prehod Robič. V vasi Staro selo greste desno za Breginj. Nato samo nadaljujete za Breginj in v vasi parkirate blizu cerkve.
To pot boste prehodili v 3 urah in prehodili boste 1145 metrov višinske razlike. Pot ni težka in je primerna za vso družino.
Opis poti; napotimo se proti cerkvi in jo po desni strani obhodimo. Opazimo tudi table za Stol, kar sledimo najprej po asfaltni cesti čez vas vse do starega mlina. Pri mlinu se naša pot spremeni v makadamsko cesto in nadaljujemo samo naprej po označeni poti za Stol. Med potjo bomo tudi prišli do čudovite cerkvice svete Marjete, kjer se vam tudi splača malo ustavit in si jo ogledati. Cerkvica stoji na višini 973 metrov, to pomeni, da smo že prehodili 423 metrov višinske razlike. Od cerkvice naprej so bo naša pot po gozdu končala in sedaj pridemo na bolj razgledna pobočja. Začeli bomo hoditi po stranskih pobočjih Stola in tukaj bomo imeli prav prijetne razglede na okolico. Če bomo imeli lepe, jasne razglede, nas pogled lahko popelje vse do Jadranskega morja. Tukaj je pot malo bolj strma, ampak ni tako hudo, da mi tega ne bi zmogli. Ko prehodimo to strmo pobočje, pridemo na greben Stola. Tukaj se sedaj sprehodimo po grebenu vse do vrha Stola. Naš trud je na vrhu poplačan, saj smo deležni krasnih razgledov na celotno okolico. Prostora je zgoraj dovolj za vse pohodnike, da poišče vsak svoj prostor in se naužije čudovitih razgledov.
Kobarid; v Kobaridu gremo proti mejnemu prehodu Robič, ampak samo do nekdanje črpalke. Tukaj pustimo svoj avtomobil.
Ta pot je malo daljša, saj prehodite 1500 metrov višinske razlike, zato boste za to pot potrebovali nekje 4 ure.
Opis poti; s parkirišča se morate vrniti malo nazaj v center mesta, kjer boste opazili oznake za Stol. Če jih slučajno zgrešite, vprašajte prijazne domačine in vam bodo pokazali pravo pot, tudi nam so pokazali, to pa zato, ker smo spregledali veliko tablo Stol 4 ure. Ko boste opazili tablo Stol, se podajte mimo hiš po označeni poti. Nato se naša pot nadaljuje po gozdu, kjer nas med potjo pričaka kar precej smerokazov za Stol, tako da poti sigurno ne moremo zgrešit. Ko pridemo ven iz gozda, nas pot vodi mimo ovčarskega stanu, malo višje pa je lovska koča. Tudi bivak Hlek nas pričaka med potjo, kjer si lahko tudi odpočijemo. Če bomo imeli srečo, nas naprej po gorski cesti pričakajo koze na poti. Ko se gorska cesta konča, se vzpenjamo ob ograji navzgor vse do vrha Stola.
Ta pot je za tiste, ki imajo radi cvetlice, še posebej lepa. Saj od bivaka naprej lahko naletimo na pravi botanični vrt. Srečaš lahko kobulnice, šipek, lilije, razna zelišča, rože vseh barv. Res tega tukaj ne smete zamuditi, pa čeprav je ta pot daljša, ampak je meni bolj prijetna. Tukaj tudi lahko naletimo na jadralne padalce, kako vzletajo, zato je še tukaj ena zanimivost za vse tiste, ki jih ta šport zanima.
Vsak sam ve, katera pot je zanj najbolj primerna, ker moramo priti še nazaj na izhodišče. Ker pa med potjo ne naletimo na noben izvir ali studenček, si moramo vzeti s sabo kar precej vode. Če se tukaj sprehajate poleti, je tukaj zelo vroče, takrat telo potrebuje več tekočine, zato ne varčujte z vodo, da vam je ne zmanjka. Tudi na zaščito ne pozabite, pokrivalo na glavo in sončno kremo poleg. Za obutev pa kar uporabite pohodne čevlje, saj ste v gorah, niste nekje na igrišču ali travniku. Ker med potjo ni koče, da bi se lahko najedli, tudi na hrano ne pozabite.
Če pa bi radi kje prespali, imate v Kobaridu kar precej prenočišč, kjer lahko prenočite. Tudi dobre restavracije se tukaj najdejo, da napolnijo vaše želodčke.
Kar pogumno se odpravite na Kobariški Sto ter se naglejte prekrasnih razgledov, ki vas lahko popeljejo vse do Tržaškega zaliva.
Foto: Hari Dautović, Jure Bak.
