Sveta Ana ponuja kratek izlet, ki nagradi s prelepim razgledom
Na južnem obrobju Ljubljanskega barja se dviga vzpetina, ob vznožju katere najdemo vasi Jezero, Podpeč in Preserje. Človek lahko pomisli, da je tam več gričev in začne razmišljati, katerega imamo sedaj v mislih. Pa vendar je za obiskovalca, ki se pripelje iz smeri Ljubljane oz. po Ljubljanskem barju, precej markanten in ga težko spregleda. Na vrhu se namreč nahaja cerkvica imenovana Sveta Ana, ki se jo vidi že od daleč.
Naš kratek, a čudovit izlet, ki ga ponuja Sveta Ana in je nedvomno zelo primeren tudi za majhne otroke, lahko začnemo na treh različnih izhodiščih. Pravzaprav so izhodišča v vseh treh prej omenjenih vaseh. Prav vse poti pa nas pripeljejo do sedla, od koder nas le nekaj korakov loči do čudovitega razgleda, ki se nam ponudi ob cerkvici imenovani Sveta Ana. Odpre se nam pogled na celotno Ljubljansko barje, po katerem se proti Ljubljani z nekaj zavoji med polji vije reka Ljubljanica. V času spomladanskega ali jesenskega deževja, kadar je Barje velikokrat poplavljeno, lahko vidimo tudi razsežnost poplav. Takšen pogled nas spomni na čase, ko so tu še prebivali mostiščarji, o katerih v svojem delu Bobri piše Janez Jalen. Na žalost pa se dandanes po Ljubljanskem barju, kadar je poplavljeno, ne vozijo več mostiščarji v drevakih, ampak večinoma gasilci, ki pomagajo tistim, ki jim je narasla voda – na sicer poplavnem območju – povzročila težave. Kadar pa Ljubljansko barje ni poplavljeno in je lepo vreme, v daljavi zagledamo našo prestolnico z grajskim gričem na eni ter Golovcem na drugi strani. Prav na obzorju so ob jasnem vremenu vidne celo Kamniško-Savinjske Alpe z zelo poznanim Kamniškim sedlom. Če se od Svete Ane ozremo levo, proti zahodu, vidimo Polhograjsko hribovje, nekoliko bolj južno pa še Krim z stolpom in antenami. Pred Krimom na manjših hribčkih vidimo še cerkev Sv. Jožefa in na zahodnejšem od obeh gričev cerkev Sv. Marije – Žalostne Matere Božje.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Edo Držaj, Klara Jurca, Ladislav Zupi, Marjan Gresl, Slavi Belaj, Tadeja Stražar, Brenko Dare, Teja Zalokar, Karolina Kaštrun, Maja Nunić, Natalija Fužir.
Najbolj priljubljeno izhodišče je vas Preserje, od koder vodi široka pot po kolovozu. V zimskem času ne pozabite na sani za otroke, ki bodo, če je dovolj snega, nedvomno zelo uživali pri spustu od vrha proti parkirišču. Od izhodišča po 15 min hoje pridemo iz gozda do prevala oz. sedla, kjer se priključita tudi poti iz Podpeči in Jezera. Tam že zagledamo cerkev Sveta Ana, od katere nas loči le še nekaj deset korakov.
Pot iz Podpeči se v resnici ne začne v vasi Podpeč, vendar takoj za tablo, ki že pomeni, da smo v vasi Jezero. Ampak, ker gre prav od jezera v vasi Jezero še ena pot, se tej, ki se začne takoj na začetku vasi oz. takoj po koncu vasi Podpeč, reče Pot iz Podpeči. Od izhodišča, kjer je smerokaz za Sv. Ano, se vzpnemo po strmi cesti do stanovanjske hiše, nato pa nadaljujemo po kolovozu. Od tega se kmalu desno odcepi še en kolovoz, ki se že nekoliko vzpenja. Čez nekaj časa se desno s kolovoza odcepi pešpot, po kateri moramo nadaljevati. Tudi na tem odcepu Sveta Ana je smerokaz in ga težko spregledamo. Tej pešpoti se kasneje pridruži tudi pot iz vasi Jezero. Do izhodišča za to tretjo pot pa pridemo tako, da z avtom nadaljujemo skozi vas Jezero in pri avtobusni postaji zavijemo desno proti jezeru, ob katerem je makadamsko parkirišče. Jezero v istoimenski vasi je posebno v toplejših mesecih zelo priljubljeno med obiskovalci, saj se v njem mnogi kopajo in osvežijo. Je skoraj povsem okrogle oblike, ne prav veliko, a toliko bolj globoko, saj naj bi spadalo med globlja slovenska jezera. Od parkirišča, ki se nahaja tik ob jezeru, se usmerimo proti gozdu, kjer se takoj začne poti na Sv. Ano. Preden se priključimo poti iz Podpeči, gremo mimo kamnitega spominskega obeležja na mestu, kjer se je leta 1931 med lovom ponesrečila Zora Luckman. Nato se poti od jezera in iz Podpeči združita in markacije nas pripeljejo do sedla, kjer se združita še s potjo iz Preserij.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Sveta Ana in cerkvica, ki nas pričaka na vrhu, je bila v pisnih virih omenjena v začetku 17. stoletja, vendar naj bi bila postavljena že kmalu po tem, ko so na tem ozemlju vladali Rimljani. Postavljena je bila v gotskem slogu, leta 1883 pa so jo obnovili v slogu baroka. Še eno obnovo je cerkvica doživela leta 1968, ko so se obnove lotili prebivalci Podpeči. Notranjosti cerkve si naključnemu obiskovalcu žal ni mogoče ogledati, saj je zaklenjena, spada pa cerkev pod župnijo Preserje in če si želimo ogledati tudi notranjost cerkve, se je verjetno najbolje obrniti na tamkajšnjega župnika. Povemo pa lahko še eno zanimivost, in sicer, da je vhod do leta 1938 krasil kip Marije z malim Jezusom, a so ga tega leta nato prenesli v Narodno galerijo v Ljubljani.
Sveta Ana lahko predstavlja čudovit družinski izlet ali pa hiter pobeg v naravo v popoldanskih urah tudi med tednom, saj nam ne vzame veliko časa. Iz Podpeči in Jezera se vzpnemo za slabih 200 metrov in potrebujemo približno 30 min hoje, da prispemo na vrh. Pot iz vasi Preserje pa je še nekoliko krajša, v dvajsetih minutah naredimo, zahvaljujoč malenkost višjemu izhodišču, le slabih 100 metrov višinske razlike. Pot je enostavna in zanjo ne potrebujemo kakšne posebne opreme. Vseeno pa poskrbimo za dobro obutev, saj je teren po poti razgiban in je za preprečitev nepotrebnih poškodb priporočljivo imeti na nogah dobra obuvala. Zadostovale bodo že dobre superge ali lažji pohodni čevlji. Kljub temu, da gre pot iz vasi Preserje po kolovozu, ta ni primeren za vožnjo npr. otroških vozičkov, zato tako majhne otroke rajši namestite v pohodniški nahrbtnik, ki je namenjen za nošenje otrok.
Po navadi pravijo, da se je za nekaj dobrega in lepega potrebno zelo potruditi. Za izvrsten in nepozaben razgled s Sv. Ane pa res ni potrebnega velika truda. Vsekakor se je na kakšno lenobno nedeljsko popoldne, ko nas zunaj kar kliče sončno vreme, vredno odpraviti od doma, se zapeljati na južno obrobje Ljubljanskega barja in se povzpeti k cerkvici Sveta Ana, od katere nam oko seže zares daleč naokoli. Pozimi se lahko do vasi Preserje z vrha spustimo s sanmi, poleti pa lahko ob koncu pohoda za osvežitev zaplavamo v jezeru v vasi Jezero. In izlet bo popoln!
