Trdinov vrh dobil ime po znamenitem slovenskem pisatelju in zgodovinarju Janezu Trdini
Po vsej Sloveniji najdemo vrhove. Najbolj znani so seveda v Karavankah, Kamniško–Savinjskih Alpah in Julijskih Alpah. Malo manj obljudeni vrhovi pa se nahajajo po celi Sloveniji. Eden od takšnih je Trdinov vrh. Leži v Zasavsko–Posavskem hribovju in na Dolenjskem ter predstavlja najvišjo točko v pogorju Gorjancev. Kljub gozdnatemu vrhu se vidi razgled na Kamniško–Savinjske Alpe in Julijske Alpe. Na samem vrhu, ki leži na nadmorski višini 1178 m, se nahaja ta dve cerkvi ter razgledna plošča in vpisna skrinjica z žigom. Poleg vsega je na vrhu tudi oddajnik, ki ga lahko lepo opazimo že, če se nahajamo v Novem mestu.
Prva cerkvica, ki se nahaja na vrhu se imenuje Sveta Jera. Včasih so bile tukaj samo ruševine, leta 2012 pa so naredili kovinsko konstrukcijo. Cerkev velja za podružnično cerkev Župnije Šentjernej. Prvič je bila omenjena septembra leta 1447. Omenjal jo je Friderik II. Celjski in sin Ulrik II. Poznal jo je že Janez Vajkard Valvasor in menil, da je čudežna. V njej naj bi slepi spregledali in hromi shodili. Cerkev je včasih označevala mejo pleterske gozdne posesti. Leta 1625 so se tukaj stikale meje kostanjeviškega, pleterskega, žumberškega in mehovskega deželnosodnega okraja.
Trdinov vrh predstavlja mejo med Slovenijo in Hrvaško. Nanj radi zahajajo tako domačini, kot tudi Hrvatje. Hrvatje Gorjance imenujejo Žumberak, Trdinov vrh pa so sami poimenovali Sveta Gera, kar po slovensko pomeni Sveta Jera, kakor se imenuje tudi cerkvica na samem vrhu. Trdinov vrh je znan tudi po vojašnici, ki se tam nahaja. Vojašnica Trdinov vrh je bila zgrajena v 70. letih prejšnjega stoletja za potrebe Jugoslovanske ljudske armade. Tukaj so zgradili radijski center, s pomočjo katerega so komunicirali z drugimi enotami vojske na Krimu in Boču. V času osamosvojitvene vojne, leta 1991, je objekt zasedla Teritorialna obramba, kasneje pa je ta pripadel Slovenski vojski. Danes zaradi mejnih sporov objekt pripada Hrvaški.
Trdinov vrh ni imel imena vse do leta 1923, ko so se Slovenci odločili, da ga poimenujejo po slovenskem pisatelju in zgodovinarju Janezu Trdini. Eno izmed njegovih najbolj znanih del so namreč Bajke in povesti o Gorjancih.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Borut Gabrič, Brigita Melkuž, Petra Križanec, Nina Šašek.
Iz njegovega dela Bajke in povesti o Gorjancih izhaja tudi poimenovanje za izvir Gospodična. Voda iz izvira Gospodična naj bi po znani bajki prinašala večno mladost. Zgodba izhaja iz časov Mehovega gradu, ki so ga kmetje med vseslovenskim uporom v 16. stoletju požgali. Mehovska gospa si je srčno želela otroke. Ta je na žalost zbolela in bila priklenjena na posteljo sedem let in sedem mesecev. Nekega dne jo je obiskal berač, ki ga je pred leti nahranila in ji prinesel gorjanski koren, s katerim naj bi ozdravela. Gospa poje koren in se odpravi do studenca, da bi zajela vodo. Ko jo zajame pri prvem studencu ta počrni, zato jo zlije stran, nato gre do drugega studenca, ta zakrvavi in vodo spet izlije. Odpravi se še do tretjega studenca. Tam se voda zasveti in gospa jo izpije ter postane spet mlada. Ko pride domov, je mož skoraj ne prepozna. Čez nekaj časa dobita naraščaj, doma pa priredijo veliko gostijo.
Poleg že omenjenih stvari se na vrhu nahaja tudi betonski stolp. Na severnem pobočju pa se nahaja pragozd Trdinov vrh. Leži na nadmorski višini od 995 m do 1165 m. Večinoma ga sestavlja bukov gozd, včasih se vmes najde kakšen javor, zelo redko pa jerebika. Sam gozd je prepuščen naravnemu razvoju. To pomeni, da tudi bolna in drevesa, ki propadajo sodijo v ta gozd. Pragozd Trdinov vrh velja za redko dediščino, ki jo je vredno ohraniti, zato je zavarovan kot naravni rezervat. Predstavlja pa tudi dom številnim mikroorganizmom, glivam in pticam.
Do Trdinovega vrha pa vodi tudi pešpot, ki je bila markirana že leta 1889 na pobudo Johannesa Frischaufa, avstrijskega kartografa. Pot se prične v kraju Gabrje, kjer je eno uro in pol hoda do Planinskega doma pri Gospodični, ki se nahaja na 828 m nadmorske višine. Od izvira Gospodične pa vas loči le še dobre pol ure hoda do Trdinovega vrha.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Če se namučite do izvira pri Gospodični, vas tam čaka Planinski dom pri Gospodični, kjer se lahko okrepčate. Odprt je od 15. aprila do 15. oktobra med 8. in 20. uro, razen ob ponedeljkih in torkih, od 15. oktobra do 15. aprila pa se tam lahko okrepčate le ob sobotah, nedeljah in praznikih.
V bližnji okolici Trdinovega vrha se nahaja tudi cerkev svetega Miklavža. Prvič se omenja leta 1526, v času turških vpadov. Nekaj časa so jo naseljevali uskoki. To so bile skupine ljudi, ki so se med 15. in 17. stoletjem umikali pred Osmani. Cerkev so uporabljali za posvetne namene in jo leta 1836 pustili v slabem stanju. Na novo je bila cerkev pozidana leta 1887, kjer so obnovili notranjost cerkve. Pred vrati v steni se nahaja vzidana podoba Janeza Trdine, hkrati pa je cerkev zavarovana kot kulturni spomenik. Cerkev je posvečena krščanskemu škofu in svetniku, svetemu Miklavžu. Nekaj metrov pod cerkvijo se nahaja Dom svetega Miklavža, od koder se vidi lep razgled na Trdinov vrh. Če se želite podati od tukaj na Trdinov vrh, vas do tam loči dobra ura hoje.
Poleg dveh planinskih domov pa se na Gorjancih nahaja tudi Bivak na Golem Cirniku, ki se nahaja na 621 m nadmorske višine.
Gorjanci predstavljajo 60 kilometrov dolgo apnenčasto pogorje. Najvišji vrh predstavlja Trdinov vrh, ki je poimenovan pri nas po Janezu Trdini. Pogorje je na obeh straneh vinorodno ter zelo gozdnato, zato od razgleda ne vidimo veliko. Kljub temu predstavlja priljubljeno pohodniško točko domačinov, saj tukaj poteka evropska pešpot E7, ki ni zahtevna in primerna za vsakogar. Poleg Trdinovega vrha si lahko ogledate izvir Gospodična, ki ponuja svojevrstno lepoto in skrivnosti. Morda v njem najdete izgubljeno otroštvo ali pa mladost. Poleg izvira pa predstavljata prijeten izlet tudi cerkvici svetega Miklavža, ki je eno uro oddaljena od Trdinovega vrha in pa cerkev Sveta Jera, ki se nahaja na Trdinovem vrhu. Izlet je primeren tudi za majhne otroke, saj ne bodo le dihali svežega zraka, pač jih bo zanimala tudi zgodba o Janezu Trdini in njegovi Gospodični.
