Vipavska dolina spada med top 10 destinacij v Evropi
Svojih prvih 18 let življenja sem preživela v Vipavski dolini. Vedno, ko me je nekdo vprašal, od kod prihajam in sem povedala, da iz Vipavske doline, sem dobila nazaj odziv tipa: »O, to je pa tam, kjer ful piha«. In tako sem spoznala, da kljub temu, da Vipavska dolina skriva marsikateri biser, ki se ga splača priti ogledati, večina ljudi pozna moj dom le po izredno močnem vetru – burji.
Burja je suh severovzhodni veter, ki ima hladne sunke, najpogosteje pa se pojavlja med novembrom in aprilom. Torej ne, v Vipavski dolini ni burje vse leto, kot misli večina ljudi, pač pa se največkrat pojavi le v zimskem času, v povprečju burja piha okrog 42 dni na leto. Je pa res, da zgodbe o tem, da so v tem delu Primorske kamni na strehah, da strešnikov ne bi odnesla burja, povsem resnične. Najmočnejši sunki presežejo hitrost 200 km/h, vedno pa prevrnejo kakšen kamion, zrušijo kakšno drevo in tako dalje. Leta 394 je potekala bitka »pri Mrzli reki«, v kateri sta se borila cesar Teodozij in Evgenij, kateri je tudi izgubil, ker je burja obračala puščice njegovih vojakov proti njim in so zaradi tega izgubili. Zmagal je Teodozij in tako je krščanstvo postalo prevladujoča vera tega območja.
Vipavska dolina se razprostira na zahodu Slovenije, predstavlja pa prehod osrednje Slovenije v Furlansko nižino. Nad dolino se dvigujejo Nanos, Hrušica in rob Trnovskega gozda, na jugu dolino od Krasa ločujejo vipavski griči. Zaključek doline predstavlja Goriška ravna na zahodu. Dolina obsega 310 kvadratnih kilometrov, njena nadmorska višina pa se nahaja med 60 metrov in pa 1495 metrov. Deli se na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Vipavsko dolino, sestavljata pa jo občini Ajdovščina in Vipava. Po sredini doline teče reka Vipava, dno doline pa je gladko. Tretjina Vipavske doline je poraščena z gozdovi.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Jana Lemut, Marjan Gresl, Peter Lah, Romana Majhen, Sebastjan Kodele, Urška Makovec, Vida Ambrož, Franjo Kravos
Vipavsko dolino označujejo za nepoznano, majhno in celo nerazvito, a razen tega, da je relativno majhna, ostalo ne drži. Letos se je namreč znašla na listi Top 10 destinacij v Evropi, njeno ime v svet nosijo tudi močni posamezniki, kot je na primer Ivo Boscarol, ki je ustvaril Pipistrel in je še vedno njegov lastnik ter ga še vedno razvija. Vipavska dolina je poznana tudi po sokovih, ki prihajajo iz tovarne Fructal, znani pa so na svetovni ravni. Sicer ne tako slavni, vendar prav tako dobri, so tudi izdelki Milnotesta in Leoneta, katera tudi izvirata iz Vipavske doline. Potem je tudi tu cel kup nekih znamenitosti in značilnosti, ki v te kraje vabijo ljudi od blizu in daleč. Vipavska dolina je dobro znana tudi v svetu vin in kulinarike, saj se štrukljem ne reče kar tako vipavski štruklji. Pinela je stara vinska sorta, ki jo najdemo le še v sodih Vipavske doline in ima edinstven okus, Klarnica pa je stara vinska sorta, ki je bila obujena v zadnjem času, v majhnih količinah jo pridelujejo le še vinarji, ki se še spomnijo starih načinov pridelave. Vipavskim vinarjem pa je v ponos Zelen, avtohtona vipavska vinska sorta, ki je ime dobila po značilni zeleni barvi listov.
Za tiste bolj romantične duše in tiste, ki radi odkrivajo pozabljene dvorce in gradove, toplo priporočam ogled dvorca Zemono, ki stoji na griču, hladi se v senci visokih dreves in ima izvrstno kulinarično ponudbo, ki jo najdemo v kletnih prostorih, kuhar tam pa je slavni Tomaž Kavčič. V dvorcu dandanes potekajo predvsem koncerti klasične glasbe, likovne razstave ter poročne slovesnosti. Poleg tega je zelo dobro ohranjen tudi dvorec Lanthieri (Vipava), ohranjeno je tudi rimsko obzidje v Ajdovščini ter nekaj stolpov, Vipavska dolina se lahko ponaša tudi z zelo dobro ohranjenimi cerkvami v več krajih od obdobja gotike dalje. Nad Črničami (kraj Tabor) je ohranjeno tudi eno redkih taborskih naselij pri nas.
Za tiste, ki si radi ogledujete lepote narave počasi in si radi za vsako stvar vzamete nekaj časa, je priporočljivo, da se nastanite v enemu izmed hotelov v Ajdovščini ali Vipavi ali kakšnem drugem kraju in si potem vsak dan ogledate nekaj. Veliko je ljudi, ki pridejo v Vipavsko dolino že zjutraj, in si potem začnejo ogledovati vse po vrsti, gredo na kosilo v katero izmed lokalnih picerij ali pa gostišč in se potem vzpnejo na katero izmed okoliških vrhov. Največkrat si izberejo Otliško okno. Zvečer gredo še na kratko okrepčilo in se nato vrnejo nazaj domov ali pa prenočijo v hostlu v Ajdovščini in se nato šele zjutraj odpravijo. Odločitev je povsem vaša.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Otliško okno je naravni kraški most, ki se nahaja severno nad Ajdovščino, čisto na robu Trnovske planote, v bližini vasi Otlica, ki je ime dobila prav po Otliškem oknu. V gori je namreč odprtina, skozi katero je nadvse čudovit pogled na celotno Vipavsko dolino. Visoka je približno 12 metrov, v najširšem delu pa meri okrog 7 metrov. Skalna odprtina je nastala zaradi naravnih procesov, domačini pa so si izmislili svojo legendo o nastanku, ki je tudi napisana na skali med potjo do Otliškega okna. V neposredni bližini se nahaja še eno manjše okno, nekoliko dlje pa se nahaja še kamniti polž, ki ima tudi svojo posebno zgodbo o nastanku, leta 2004 pa ga je gradbenik Damjan Popelar dokončno uredil.
Nad Ajdovščino pa se nahaja še nekaj posebnega. To je izvir reke Hubelj, ob katerem je tudi gostila, ki se imenuje Gostila pri Izviru Hublja, kjer se lahko okrepčamo. Hubelj je v bistvu hudournik, ki zna povzročiti kar nekaj preglavic, ko naraste zaradi prevelikega deževja. Poleti pa vsakemu popotniku nudi osvežitev, saj je prijetno hladen, tisti najbolj pogumni, pa si upajo tudi skočiti vanj, tam, kjer je globlja voda. Temu delu domačini pravimo »jezerca«. Ob izviru je tudi pipa, kjer teče hubeljska voda in si jo lahko natočimo v plastenko ali pijemo. Če se povzpnemo od Hublja navzgor, pridemo do Otliškega okna, lahko pa se spustimo po učni poti navzdol in pridemo spet v Ajdovščino. Vzpon do Hublja ni težko, vseskozi so med potjo klopi in zato se lahko na pot odpravi vsakdo, vseskozi je ob cesti pločnik, na določenih točkah pa lahko vidimo še marsikaj zanimivega, med drugim tudi plavže, stare kamnite peči in ruševine starega mlina, ki ga je v rimskih časih poganjal prav Hubelj.
Moje mnenje je, da je Vipavska dolina ena izmed najbolj pisanih, kar se ponudbe tiče, saj ponuja ogromno lepih in urejenih poti, kjer se lahko odpravimo peš ali s kolesom, vidimo lahko marsikaj zanimivega, povzpnemo se lahko na ogromno okoliških vzpetin, uživamo lahko v izvrstni ponudbi vin in hrane, če pa se prej lahko le malce pozanimamo, lahko celo uspemo priti v tovarno Fructala, saj ta odpre vrata za obiskovalce le en dan v leti, na dan odprtih vrat.
Vipavska dolina je pravi mali biser Primorske in raj za tiste, ki radi uživajo v naravi. Da ne slovimo le po burji ugotovi vsakdo, ki ga pot prinese v naše kraje in da nismo tako zelo nezanimivi kot se sprva zdi ugotovi vsakdo, ki si dovoli uživati v vseh lepotah, ki jih Vipavska dolina ponuja.
