Zelenica je gorski raj za turno smuko
Nekoč čudovito smučišče je propadlo, kar pa ni še zdaleč ni vzrok za turistični upada na priljubljeni Zelenici. Danes je Zelenica morda še bolj živahna kot nekoč in velja za najboljši gorsko-turni poligon na južni strani Alp. Vrh, ki je obdan s številnimi čudovitimi gorami Karavank in se je na njem nekoč kalilo veliko število uspešnih slovenskih smučarjev, na Zelenici je svoje prve zavoje napravil tudi sloviti Bojan Križaj, je danes znan predvsem kot propadlo smučišče, ki pa je s svojo lepoto osvojil srca številnih ljubiteljev gora, ki so navdušeni nad turno smuko.
Dom na Zelenici se nahaja na 1536 metrih nadmorske višine in je priljubljena postojanka za številne gorske poti, za marsikoga pa je to končna postaja, saj se iz ploščadi pri mejnem prehodu Ljubelj do planinskega doma na Zelenici vzpenjamo malo manj kot eno uro.
Še ne dolgo nazaj je bila podoba Zelenice zelo klavrna, smučišče je propadalo, dom na Zelenici je pogorel, tako da je bil Biser med gorami, kot je naslov dokumentarnega filma o Zelenici, za domačine in vse tiste, ki so se spominjali lepih trenutkov na smučišču, to le še ena izmed številnih žalostnih zgodb, ki so se odvile v Sloveniji. Ker pa tako čudovit kraj narave nikakor ne more povsem zamreti, so pobočje Zelenice za svoje vzeli turni smučarji. Zaradi svoje lege je Zelenica zelo dobro obiskana tudi poleti, ko okoliške gore obhodijo številni domači kot tudi tuji ljubitelji gora. S prenovo koče, ki sedaj ponuja tudi 70 ležišč po ceni, ki je enotna za vse domove, ki so v lasti Planinske zveze Slovenije, se je število planincev in turnih smučarjev še močno povečalo in v nekaterih obdobjih je Zelenica še bolj obiskana kot nekoč.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Mija Švab, Milena Kokalj, Olga Tul, Tina Stegne, Vilma Peternel.
Če se želimo odpraviti na Zelenico, se moramo z avtom zapeljati iz Ljubljane proti Gorenjski, avtocesto zapustimo pri izvozu za Tržič in pot nadaljujemo vse do mejnega prehoda Ljubelj, kjer na ploščadi pod nekdanjim smučiščem parkiramo svoj avtomobil. Na pot se podamo kar po stezi, kjer se je nekoč smučalo, lahko hodimo po travniku ali po cesti, ki je speljana tako, da lahko skrbniki planinskega doma dom redno oskrbujejo s hrano in pijačo. Tako pot nadaljujemo vse do vmesne postaje nekdanjega smučišča, tam pa se odločimo, ali bomo pot nadaljevali po cesti ali bomo zakorakali po Plazu, kot se je nekoč reklo smučarski progi, kjer danes poteka zahtevnejša pot na Zelenico. Če bomo pot nadaljevali po cesti, moramo pri žičniški postaji Vrtača zaviti desno in slediti cesti, ki nas vodi vse do vrha, za pot po Plazu pa nadaljujemo korak mimo postaje Vrtača po levi strani. Pot se bo kmalu postavila bolj pokonci, teren pa bo postal kamnit. Pot, ki poteka do koče v spirali, je ves čas obdana z borovci, tako da nam v poletnih mesecih vsekakor ne bo vroče. Tudi tako Zelenica ni znana po tem, da bi planinci lahko uživali v neskončnih sončnih žarkih, saj sta pot in dom skrita na severni strani Begunjščice. Predvsem pozimi se moramo dobro obleči, saj sončnega žarka med decembrom in marcem na Plazu najverjetneje ne boste ujeli, izključen pa ni tudi veter, ki še dodatno poudari občutek mraza.
Za vse, ki se na Zelenico podajo pozimi, je ključno, da preverijo snežne razmere. Zelenica je žal gora, kjer se je že zgodilo veliko tragičnih dogodkov in tudi proga Plaz je svoje ime dobila z razlogom. V času, ko še ni bilo topov za umetno zasneževanje, je proga za smučarje postala prevozna takrat, ko je iz Begunjščice pridrvel prvi plaz, da je pobelil strmino smučišča in prekril vse skale in borovce, ki se nahajajo tam. Obilo snega lahko spremeni tudi vašo pot. Čeprav je tudi pozimi najbolje utrjena in shojena spiralna pot kot poteka tudi poleti, se lahko sami odpravite kar navpično navzgor in ne boste edini. Le dobro bodite obuti, imejte na sebi gamaše in suvereno zakorakajte v sneg, medtem ko lahko sami ustvarite novo pot na vrh ali pa le sledite stopinjam svojih predhodnikov. Pozorni morate biti le, če se na vrh odpravite po svežem snegu, takrat vas naj ne preseneti tudi, da se vam po nogo lahko udre po meter globoko, zato imejte čevlje dobro zavezane, da vam le te ne ostanejo v luknji. Priporočljivo je tudi, da se po neshojeni poti ne podate sami, saj vam mora kdaj iz udora pomagati prijatelj. Predvsem pa bodo pozimi vašo hojo popestrile prave »horde« turnih smučarjev, ki se na Zelenico in večina naprej na Begunjščico, odpravlja v skupinah. Tam v steni Begunjščice zgledajo kot mravljice, ki stopicajo eden za drugim proti vrhu, kasneje pa jih lahko občudujete, ko se spustijo v dolino po zahtevnem in zelo strmem grebenu, kjer je tudi več metrov snega.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Zelenica je vrh, ki se v vaši turi zelo rado omenja z drugimi postojankami. Tri planinske koče tvorijo čudovit pohod okoli Begunjščice, na katero se lahko povzpnete tako iz Zelenice, kot iz doma na Robleku ali pa koče na planini Preval. Lahko pa le obidete Begunjščico in hodite po lepo označeni poti med temi tremi domovi. Zelenica je tudi velikokrat le vmesna postaja za vse tiste, ki se želijo podati na najvišji vrh Karavank, Stol. Od tod vodi namreč zelo lepa, a precej dolga pot do tega vrha, še pred tem pa na desni strani opazimo še eno priljubljeno gorsko točko, to je Vrtača. Da se življenje na Zelenici dodobra razvija, skrbi tudi Planinska zveza Slovenije, saj so pred dvema letoma nekoliko za domom na Zelenici odprli učno ferato za vse tiste, ki se želijo naučiti plezati in vzpenjati v hribe s plezalno opremo. Za najmlajše pa je občina Tržič poskrbela, da se v zimskem času lahko učijo tudi smučati, saj na najlažji otroški progi Ciciban ponovno obratuje vlečnica. Težava je le v tem, da se vlečnica nahaja povsem na vrhu smučišča, kar pa rešijo tako, da v primeru najavljene večje skupine otrok le-te na vrh odpeljejo kar s teptalnim strojem. Zelenica pa zadnjih nekaj let spada tudi pod Zlatorogovo akcijo Gremo v hribe. Tako je najmanj enkrat na leto možno Zelenico obiskati skupaj z veliko drugimi planinci, na vrhu pa se boste lahko dodatno energijo porabili še za plesne korake.
Veselo pot na Zelenico vam želim!
