Kamniško sedlo ima krasen razgled na Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniškem sedlu tudi nekateri rečejo Jermanova vrata. Sedlo deli Štajersko in Gorenjsko. Na Kamniškem sedlu je tudi koča, kjer se da najesti, prespati in odžejati. Samo Kamniško sedlo leži na višini 1876 metrih nad morjem, koča pa je malenkost nižje, na višini 1864 metrov. Ko smo na Kamniškem sedlu, severno v dolino vidimo Logarsko dolino, na jugu pa dolino Kamniške Bistrice. Na zahodni strani je prekrasna Brana, 2252 metrov visoka gora, na vzhodu pa malo višja, Planjava, 2392 metrov visoka gora. Kamniško sedlo ponuja čudovit razgled tudi na Turško goro, Mrzlo goro, Kotliče ter prelepo Ojstrico.
Kamniško sedlo je svojo kočo dobilo že leta 1906, leta 1983 pa so zgradili čisto novo kočo, večjo in z več prostora. Koča ima tudi sončne celice za pridobivanje električne energije. Koča je odprta od junija pa do konca oktobra. Je pa to odvisno tudi od vremena. V sami koči je gostinski prostor s 120 sedeži, ima 9 sob s 56 posteljami, dva apartmaja s štirimi ležišči. Imajo tudi stranišče ter kopalnico s toplo in mrzlo vodo. Koča ima tudi zimsko sobo z 12 ležišči. Koča je zelo primerno zatočišče za prespati, če smo namenjeni na večdnevne ture na okoliške gore. Seveda ne smemo pozabiti, da dobite v koči tudi toplo hrano in pijačo. Tudi zunaj imajo kar precej miz in klopi za počitek, da lahko uživamo v čudovitem pogledu na okoliške vrhove. Do Kamniškega sedla oziroma do koče na Kamniškem sedlu vodita dve poti. Ene gre iz Logarske doline, druga pa iz Kamniške Bistrice. Obe sta zelo zanimivi in primerni za vse ljudi, tudi za otroke. Mi smo prehodili obe poti z otrokoma, pa čeprav je iz Logarske doline malo težja, ker so jeklenice, sta takrat naša otroka, stara 8 in 9 let, to pot brez problema prehodila. Seveda pa moramo na vsaki poti paziti tako nase kot na svoje otroke.
Dostop na Kamniško sedlo iz smeri Kamniške Bistrice: Najprej se zapeljemo v mesto Kamnik, kjer nato sledimo oznakam za Kamniško Bistrico. Ko bomo prispeli v Kamniško Bistrico, bomo zagledali dom in tam nekje poiščemo primerno parkirišče za avtomobil. Na hrbet si naložimo nahrbtnik, ki je primerno napolnjen za našo nekaj več kot triurno hojo do Kamniškega sedla. Točno uro je težko določiti, ker nekateri hodijo hitreje, nekateri si vzamemo več časa in med potjo radi fotografiramo, obožujemo poglede, se večkrat ustavimo in kaj damo v utrujene želodčke. Pri samem domu v Kamniški Bistrici gremo po levi asfaltni cesti, ki čez čas postane makadamska. Hitro bomo prišli do table za Kamniško sedlo, ki nas bo usmerila v gozd. Pot po gozdu se bo kar vzpenjala po gozdnih poteh, ki so dobro označene. Ko se bomo že kar nekaj več kot eno uro vzpenjali po gozdu, bomo prišli do Pastirjev. Tu so postavljene klopce in miza, kjer se lahko lepo spočijemo in tudi kaj damo v želodčke. Ko smo si malo napolnili baterije, je najboljše, da se odpravimo naprej. En čas še hodimo po macesnovem gozdu, ampak gozd hitro prehodimo in pridemo na veliko jaso, kjer so posejane visoke skale. Od tu je že prelep pogled na samo sedlo, ki je naš cilj. Od tu naprej moramo v poletnih mesecih vedeti, da ne bomo našli več sence, zato moramo biti dobro zaščiteni pred soncem. Dobro je imeti na glavi kako pokrivalo ter tudi sončno kremo. Saj nas sončni žarki kar hitro opečejo. Ko bomo prečkali jaso, se bomo začeli dvigati med ruševjem. Tu se nam vedno bolj začnejo odpirati prelepi pogledi na okoliške gore ter hribe. Vedno bolj ko se bomo približevali sedlu, se nam bo tudi prikazala Koča na Kamniškem sedlu. Najprej pridemo do same koče, kjer si lahko na klopci poiščemo prostor.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Aljaž Narat, Barbara Jesenek, Brane Kne, Brane B. Vrankar, Luka Hribar, Maja Lesar, Marko Škrinjarič, Marko Vake, Tihana Šimić
Na sam vrh Kamniškega sedla se moramo odpraviti malo višje v breg. Ne moremo zgrešiti, saj je na vrhu zastava. Kamniško sedlo ponuja prav prelep razgled na kočo ter pogled dol v Logarsko dolino, Okrešelj, vidimo tudi slap Rinka. To je tudi odlična točka za fotografe. Ko pridemo na Kamniško sedlo ali do koče, se nam bo ustavil čas. Nikamor se nam ne bo mudilo, tu bomo prav uživali na poglede okoliških gora, posebej pa še na Brano in Planjavo. Če je bil naš cilj Kamniško sedlo, je najbolje, da se sedaj spočijemo in tudi napolnimo želodčke. Če imamo malico v nahrbtnikih, si kar vzemimo svojo, če pa ne, pa si lahko naročimo v koči. Prijazno osebje nas po lepo postreglo. Če smo bolj izkušeni planinci, pa je Kamniško sedlo kar prijetno izhodišče za ostale okoliške vrhove. Samo od tu dalje pa moramo biti malo bolj izkušeni planinci z nekaj znanja, da se odpravimo dalje. Gora ne smemo nikoli podcenjevati. Nazaj do avtomobila se vrnemo po isti poti. Vedno pa pridemo nazaj v dolino dosti hitreje, kot smo potrebovali prej za vzpon. Nikoli ne hitite na vaš cilj, ampak si vzemite čas. Ker med potjo ni vode, si v nahrbtnik naložite zadostno količino tekočine in če imate s sabo otroke, tudi za njih poskrbite z zadostno količino vode. Ker pa ste v visokogorju, bodite primerno tudi obuti. Tu niso primerne adidaske, ampak pohodni čevlji. Za pomoč pa si lahko vzamemo tudi pohodne palice.
Druga pot na Kamniško sedlo, ki je malo zahtevnejša, je pa tudi krajša, pa poteka iz Logarske doline: najprej se zapeljemo v Luče, nato pa sledimo cesti za Logarsko dolino. Ko bomo prišli v Logarsko dolino, bomo morali plačati cestnino. Peljemo se kar naravnost naprej po prelepi dolini in sledimo tablam vse do konca do parkirišča pri koči pod slapom Rinka. Tu v senci poiščemo parkirišče in se dalje odpravimo peš. Nahrbtnike naložimo na rame, se primerno obujemo in začnemo našo pot. Najprej nas pot vodi do Orlovega gnezda blizu slapa Rinka, od koder je prelep pogled na sam slap. Lahko pa se tudi slapu Rinka bolj približamo, ampak deležni bomo njegovega močnega curka. Nato pot nadaljujemo čez mostiček in nas bo pot peljala kar strmo navzgor vse do vrha slapu. Naprej se bomo dalje vzpenjali, ponekod tudi po stopnicah, in bomo prišli do izvira Savinje. Od tu naprej bomo hitro prišli iz gozda in bo zaenkrat konec vzpenjanja, ker bomo prišli do zimskega zavetišča na Okrešlju. Tu se lahko okrepčamo in tudi malo odpočijemo.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Od doma na Okrešlju se usmerimo v smeri Kamniškega sedla. Pot bo spet čez čas prišla v gozd. Ko pa bomo prišli ven iz gozda, bomo prišli na melišče, ki je dobro nadelano in nato bomo prišli do vstopa v zahtevno steno. Pot po tej steni je dobro zavarovana s številnimi varovali. Tu moramo biti zelo pazljivi in če imamo s sabo otroke, je dobro, da jih imamo zavarovane s samovarovanjem in čelado, ker tukaj se tudi rado kruši kamenje. Pot na Kamniško sedlo ni pretirano pretežka, tako da jo lahko prehodi vsak. Moramo pa vedeti, da tam, kjer so varovala, ni lahka pot, da je ponekod izpostavljena in tudi ni dobro, da imamo vrtoglavico. Takrat pa se res tukaj ne spravljajte. Ko bomo to vse prehodili, bomo prišli na razpotje, kjer nadaljujemo levo, ker desno se gre na Turško goro in Brano. Sledi še kratek spust do Koče na Kamniškem sedlu. Tu se kar odpočijmo in naužijmo prelepih pogledov. Če nimamo hrane v nahrbtniku, se v koči lahko najemo. Seveda, vrniti se moramo do našega avtomobila po isti poti. Tukaj moramo biti malo bolj pazljivi, ko se bomo ob varovalih vračali.
Samo Kamniško sedlo nas bo napolnilo s prelepimi razgledi po Kamniško-Savinjskih Alpah. Tukaj je res prijetna narava, polno različnih alpskih rožic bomo srečali med potjo in če bomo imeli srečo, tudi kakšno alpsko žival. Obe poti sta primerni za vse starosti, če pa res nimamo prakse z varovali, pa je najboljše, da pot pričnemo iz Kamniške Bistrice. Tudi otroke lahko vzamemo s sabo, če pa imate doma kužka, lahko gre brez problema z vami, saj bo to za njega zanimiv sprehod. Tudi z nami sta šla dva majhna kužka in sta iz Kamniške Bistrice pot prehodila brez problema.
Če pa ste že enkrat v sami Logarski dolini, pa se res ne smete prehitro odpeljati iz nje, ker imate še tukaj kar nekaj slapov, ki si jih lahko ogledate.
Uživajte v naših prelepi gorah, varujte naravo in bodite spoštljivi do nje. V gorah nikoli ne trgajte rož, pustite jih cveteti, raje jih poslikajte in jih občudujte na fotografijah. Smeti pa vedno dajte v vrečko in jih nesite nazaj v dolino. Ne onesnažujte naše prelepe narave.
In srečno pot na Kamniško sedlo.
