Planšarsko jezero na Zgornjem Jezerskem ima obliko srca
Včasih je Jezersko veljalo za neposeljen kraj, saj je bil odročen in nerazvit. Dolina je zaradi svoje nerazvitosti do leta 1918 spadala na Koroško, pod Železno Kaplo, saj so bili tukaj najbližji oblastniki.
V preteklosti naj bi bilo na območju Jezerskega veliko ledeniško jezero, ki je bilo omejeno na vzhodni strani s Kamniško–Savinjskimi Alpami, na severozahodni strani pa je Planšarsko jezero omejeval Storžič in vse gore do Vernkovega Grintovca.
Nekdanji župan Franc Muri – Kazinar je leta 1886 preiskoval zemeljske plasti na Jezerskem. Na Gornjem Jezerskem naj ne bi bilo nobene ravnine, ampak odprta dolina, kjer se je ob večjih nalivih in potresih zaprl odtok vode. Nastalo je Planšarsko jezero, ki se je sčasoma zasulo in nato odteklo.
Veliko jezero, kakor pripovedujejo Jezerjani, naj bi segalo od Anka do Mahne peči. Potres, ki se je dogodil leta 1348 in je 40 dni tresel tla, je zasul tudi zaporo v Mahni peči. Zaporo so domačini želeli stanjšati in uresničiti načrt, da bi z večjim odtokom jezera pridobili velike površine rodovitne zemlje.
Zanimivo pa je, da je Planšarsko jezero omenjal že Janez Vajkard Valvasor leta 1962 v svoji Slavi vojvodine Kranjske.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Irena Marolt, Romana Majhen, Nevenka Angelski, Simona Štravs, Brane Koren, Ladislav Zupi, Matej Podrekar
O jezeru in poteh okoli njega obstajajo različna ustna izročila, ki naj bi vodile s Kranjske po grebenih Fevče iz Tržiča k jezeru. Ena od njih je bila rimska cesta. Obstajala je tudi pot mimo sv. Ožbolta pri Jezeru, ki je bila od nastanka v 16. stoletju znana in pomembna vsej gosposki in tudi trgovcem v Srednji Evropi. Vozno cesto so naredili v 20. stoletju in je veljala za pomembno tovorno pot.
O poteh preko velikega jezera pa sta pisala tudi nekdanji župan Fran Muri – Kazinar in botaničarka Angela Piskernik v spisih Kronika ali zgodovina Jezerskega. Pot naj bi vodila s Kranjskega skozi Kokro do Povšne in Mlinarjevega sedla k Jezeru do mesta Na koreninah. Tam je bila čolnarska staja in možnost prevoza po jezeru k cerkvi sv. Ožbolta.
O obstanku velikega ledeniškega jezera pričajo že imena – sv. Ožbolt pri Jezeru, staro ime Jezero namesto češkega prevoda nemškega imena Seeland – Jezersko. Staro ime za prebivalce pa se je ohranilo vse do danes. Imenujejo se Jezerjani.
Stara Jezerska občina je imela v žigu v prejšnjih stoletjih raco, čeprav takrat jezera že davno ni bilo več. Dokaz, da je tukaj obstajalo jezero, pa je tudi ta, da do 15. stoletja na tem območju ni sledu človeškega dela. Ostanek jezera so nato od 17. stoletja dalje večkrat poskušali osušiti.
Današnje Planšarsko jezero v gorah se nahaja med Koroško in Kranjsko in ima obliko srca. Zajezen je bil, da bi se ljudje spominjali velikega ledeniškega jezera, ki je nekoč obstajalo. Po ledeniškem jezeru, ki ga je naredil ledenik, pa je kraj dobil tudi ime – Jezersko. Ob Planšarskem jezeru se nahaja tudi Gostišče ob jezeru, kjer si lahko privoščite ajdove žgance, štruklje, domač jabolčni zavitek in še veliko drugih odličnih domačih dobrot. Gostišče obratuje od ponedeljka do nedelje od 8.00 do 21.00. Ko obiščete Planšarsko jezero, to ne pomeni, da lahko le sedite ob jezeru. Poleti se lahko po jezeru zapeljete s čolnom ali supom, če pa ste raje ob vodi, pa se lahko podate na kolo in odpravite na pot okoli jezera. Tudi pozimi se Planšarsko jezero splača obiskati. Za vse navdušence teka na smučeh pozimi domačini uredijo pot okoli jezera za tek na smučeh. Ker pa je Planšarsko jezero nepretočno, pozimi zamrzne in predstavlja drsališče.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Nedaleč stran se nahaja tudi izvir mineralne vode, imenovan Jezerska Slatina. Njegov izvir je poznal že Janez Vajkard Valvasor in že takrat vedel, da je ta voda nekaj posebnega. V Slavi vojvodine Kranjske piše o tem, da jo je sam tudi okusil. Danes se do Jezerske Slatine pripeljete čez lesen most in zagledali boste pipo, s koder teče ta čudežna mineralna voda. Vsak si jo lahko natoči, vendar je ni priporočljivo spiti preveč zaradi velike vsebnosti magnezija, ker to lahko privede do prebavnih motenj. Svetujejo, da jo pijejo predvsem bolniki, ki imajo težave s srcem in ožiljem, saj naj bi Jezerska Slatina nanje blagodejno vplivala. Poleg magnezija vsebuje še kalcij ter manganove in amonijeve snovi.
Od izvira pa seže pogled tudi na naš največji in najvišje ležeči ledenik, to je Ledenik pod Skuto. Leži na severni strani pol Kamniško–Savinjskimi Alpami v krnici, in je zaradi njegove lege večino časa v senci. Včasih so se na njem množično smučali, kmalu pa to ne bo več mogoče, saj ledenik zaradi otoplitev zelo hitro izginja in je iz leta v leto manjši. Leži na 2010 m nadmorske višine. Nastal naj bi iz obsežnejšega Jezerskega ledenika iz pleistocena, ki je bil pod Skuto in je izoblikoval ledeniško dolino, imenovano Ravenska Kočna. Med 14. in 19. stoletjem v t. i. mali ledeni dobi pa naj bi nastala Ledenik pod Skuto in Triglavski ledenik. Ena izmed zanimivejših stvari pa je, da Lovska družina Jezersko na Ledeniku pod Skuto vsako leto sredi junija organizira Tekmo kristalnega gamsa.
Vsako leto, drugo nedeljo v avgustu, je Planšarsko jezero prizorišče ene najstarejših prireditev, ovčarski bal. Zjutraj se odvija program, ki se začne s plesom folklornih skupin in nadaljuje s priganjanjem ovac s planin. Nato pastirji pokažejo, kako se ovce ostriže in kaj vse se lahko iz volne naredi. Popoldne sledi druženje z narodno-zabavno glasbo. Značilna ovca za Jezersko je jezersko-solčavska ovca, ki je dobila ime po krajih Jezersko in Solčava, saj je bila v preteklosti tam reja ovac najobsežnejša. Ker pa je ovca tako znamenita na Jezerskem, jo imajo Jezerjani tudi v njihovem grbu.
Če se boste z avtom pripeljali do Planšarskega jezera, boste šli najverjetneje mimo cerkve, ki se nahaja tik ob cesti. Imenuje se Stara cerkev sv. Ožbolta. Sprva tukaj ni stala cerkev, ampak manjša lesena kapela, ki je predstavljala zatočišče popotnikom in menihom v 8. stoletju. Današnja cerkev je nastala nekje v začetku 13. stoletja. Danes se tam mašuje le nekajkrat letno. Ljudje jo obiskujejo predvsem, ker so v njej freske iz 14. stoletja ter Marijin kip, ki ga je cerkvi daroval oglejski patriarh Frančišek. Od jezera se cerkvica nahaja le nekaj minut stran in predstavlja lepo renesančno podobo cerkve.
»Jezersko, kjer je narava najlepša,« je slogan tega kraja. Za vse ljubitelje gora Jezersko predstavlja odlično izhodišče, na poti nazaj pa se lahko ustavite pri Planšarskem jezeru ter v Gostišču pri Jezeru. Ko sedite ob jezeru, ne slišite ničesar, saj velja Jezersko za enega izmed mirnejših krajev. Z njegovo bogato zgodovino je ta delček Slovenije res nekaj izjemnega.
