Bolnica Franja je kulturna znamenitost iz časa 2. svetovne vojne
Vsak od nas je gotovo že slišal za staro partizansko bolnišnico, imenovano Franja. Če ne drugega, smo se tiste nekoliko »mlajše« generacije o njej že učile v šoli, ko smo jemali snov o svetovnih vojnah, predvsem drugi svetovni vojni. Malokdo pa si je dejansko zapomnil njen pomen, njeno lokacijo in vse ostale podrobnosti, ki so zlahka zdrsnile iz spomina.
Bolnica Franja ne spada le pod register kulturne znamenitosti naše male Slovenije, pač pa tudi pod kulturne (nepremične) spomenike državnega pomena Slovenije. Zgrajena je bila leta 1943, nahaja pa se v občini Cerkno, bolj natančno v soteski Pasice v Dolenjih Novakih.
Dolenji Novaki so manjše naselje v občini Cerkno, spadajo pod goriško regijo, ležijo na nadmorski višini 627,8 metra, zavzemajo pa površino 4,13 kvadratnega kilometra. Poleg bolnice Franje nimajo nobenih drugih znamenitosti in so relativno zelo neslavno naselje. V okoliških krajih je veliko hotelov za tiste, ki bi si radi vzeli nekoliko več časa za počitnikovanje na bolj »gorskem« zraku in bi si radi ogledali več znamenitosti naenkrat. Za tiste, ki si nameravajo izključno ogledati le partizansko bolnico, pa je na širšem območju okrog naselja ogromno gostišč, kjer se lahko okrepčajo.
Občina Cerkno pa je ena od občin v Republiki Sloveniji in poleg naselja Dolenji Novaki vsebuje še 29 ostalih naselij. Najbolj znano izmed vseh teh naselij je prav gotovo naselje Cerkno, ki je središče istoimenske občine. Cerkno seveda najbolj slovi po svojem smučišču, ki ga obiskujejo vse generacije in tudi mnogo turistov. Župan občine je Jurij Kavčič, občina Cerkno pa se razlega na površini 131,6 kvadratnega kilometra.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Borut Fošner, Franjo Kravos, Andreja Jovanovič, Simona Štravs, Jana Šubic, Vida Marolt, Brigita Kotar.
Mislim, da je nekaj najlepšega, če se v Cerkno odpravimo pozimi, saj se takrat lahko smučamo, če se znamo seveda, ali pa le sankamo oziroma izvajamo katero koli drugo zimsko dejavnost. Najamemo lahko sobo v hotelu v mestu Cerkno in se nekega popoldneva med svojim počitnikovanjem še odpravimo do bolnice Franje, seveda pa morajo biti vremenske razmere zelo ugodne in moramo biti najavljeni, saj ima bolnica zelo raznolik urnik za obiskovalce glede na letne čase. Je pa prav tako lepo in magično, če se do bolnice odpravimo v poletnih oziroma spomladanskih dneh, ko vse cveti in je narava najlepša.
Bolnica Franja od začetka aprila pa do konca septembra deluje od 9.00 pa do 18.00 čisto vsak dan. Meseca oktobra je prav tako odprta vsak dan, njen urnik pa se skrajša za dve uri, in sicer se zapre že ob 16.00 namesto ob 18.00. Od začetka novembra pa do konca marca deluje, kot že rečeno, le takrat, ko so ugodne vremenske razmere in v primeru, da smo najavljena skupina. Lahko si izberemo voden ogled bolnice Franje ali pa tudi ogled brez vodenja. Vstopnina brez vodenja znaša za odrasle 5 €, za mladino pa le 3 €. Če smo skupina desetih oseb ali več, nas bo vstopnina brez vodenja stala 4 € na osebo, če smo odrasla skupina, in pa 3 € na osebo, če smo mladinska skupina. Če je v skupini manj kot deset odraslih oseb, nas bo ogled brez vodenja stal 5 € na osebo, če pa smo mladinska skupina manjša od desetih oseb, nas bo ogled brez vodenja stal 3 € na osebo. Vodenje ogleda si lahko izberejo le skupine. Če je v skupini deset odraslih ali več, potem tak ogled stane 5,50 € na osebo, če pa smo mladinska skupina desetih ali več, potem tak ogled stane 4 € na osebo. Če pa nas je v skupini manj kot deset in smo odrasli, potem znaša vstopnina 45 € na skupino. Če smo mladostniki in nas je v skupini manj kot deset, nam bodo zaračunali le 30 € na skupino. Vodeni ogledi so organizirani le za vnaprej najavljene skupine, trajajo pa po eno uro in pol. Priporočljivo je, da je v skupini največ 50 ljudi, če jih je več, je dobro, da se skupina deli na dva dela, kar pomeni, da je treba rezervirati tudi 2 vodena ogleda, če se skupina deli na pol.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Bolnica Franja je tudi lahko dostopna, se pa vseeno odsvetuje obisk gibalno oviranim osebam in invalidom, poleg tega pa je tudi priporočljiva športna obutev. Pot vodi od parkirišča, do katerega se lahko mimogrede pripeljemo z avtomobilom, po krajši poti ob potočku po nekaj klančinah in lesenih mostovih vse do soteske Pasice, do tamkajšnjega parkirišča. Ob poti so postavljene tudi table, tako da ni strahu, da bi se izgubili.
Bolnica Franja je slovenska vojna partizanska bolnišnica, ki je delovala med drugo svetovno vojno, vse od začetka zime leta 1943 pa do meseca maja leta 1945. Namenjena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov, ime pa nosi po doktor Franji Bojc Bidovec, ki je bila zdravnica v tej bolnišnici. Bolnica Franja se je organizirala na več manjših oddelkov v okolici, vsega skupaj pa se je v njej zdravilo okrog 1000 borcev iz Jugoslavije ter ostalih tujih borcev, ki so prihajali iz držav zaveznic in tudi iz sil osi. Ko se je vojna zaključila, je bolnica Franja postala zgodovinski spomenik in predvsem turistična točka, dobila pa je tudi znak evropske dediščine in celo ugledno priznanje Ameriškega združenja letalcev-vojnih veteranov.
Žal pa je bolnico Franjo leta 2007 zadela naravna katastrofa – hud naliv, ki je popolnoma uničil skoraj vse barake, ostali sta le dve. Tudi oskrbnik bolnice Franje se je takrat komaj rešil. Sedaj sta od Franje ostala le še baraka 1, ki je namenjena za ranjence in je bunker, ter baraka 9, ki je prav tako baraka za ranjence in je tudi mizarska delavnica. Sicer so začeli obnavljati in renovirati bolnico Franjo, postavili so replike, a ne morejo nadomestiti vsega, kar je bilo, vključno z zgradbami in predmeti. Za obiske je Bolnica Franja odprta šele od leta 2010, Slovenija pa si močno prizadeva, da bi jo spravili na Unescov seznam svetovne dediščine. Vsako leto se odvije tudi kolesarski maraton, imenovan Franja, s katerim se počastimo spominu na bolnišnico. Maraton se začne in konča v Ljubljani.
Bolnica Franja je 23. 12. 1943 sprejela v oskrbo 7 ranjencev in to so bili prvi, ki jih je sprejela. Aprila naslednjega leta so jo nemške patrulje prvič napadle, njeno delovanje se je zato za nekaj mesecev prekinilo, nato pa je vse do osvoboditve delovala nemoteno, napadena pa je bila le še enkrat marca leta 1945. Petega maja istega leta so jo tako ranjenci kot tudi osebje zapustili in vse od takrat služi kot spomenik. Bolnica Franja je vse do omenjenega neurja veljala za eno zelo redkih in zelo dobro ohranjenih partizanskih bolnišnic iz tistega časa, za njeno nemoteno delovanje pa gre zahvala seveda vaščanom, ki so bolnico, ranjence in oskrbovalce redno oskrbovali s hrano, zdravili in sanitetnim materialom. Zanimiv podatek o bolnici Franji je ta, da so ranjencem med potjo zavezali oči, da ne bi mogli okupatorju izdati lokacije, četudi bi jih ta mučil. Pot do bolnice Franje je bila takrat relativno težavna, zato je bila že takrat nekoliko težje dostopna.
Bolnico Franjo je sestavljalo 14 barak, njeni graditelji pa so kmalu sprevideli, da so predvideli premalo barak, saj je bilo ranjencev ogromno, zato so jo morali povečati. Poleg barake za ranjence in bunkerja so imeli tudi operacijsko sobo, izolirnico, barako z rentgenom, sobo za zdravnike ter sobo za ranjence in barako za osebje, invalidski dom, skladišče za hrano, nosila in kuhinjo ter jedilnico, pralnico in kopalnico, mizarsko delavnico in električno centralo, zaklonišče za ranjence, rezervoar za vodo, prostor za zakopavanje udov, sobo za ranjene častnike in posebno sobo za komisarja. Umrle so pokopavali na vaškem pokopališču, po vojni so jih premestili v skupni grob v cerkniško pokopališče. Bolnica Franja je izdajala tudi bolniški list.
Obisk Cerknega in bolnice Franje je zanimiv prav vsem generacijam, saj je marsikaj za videti, bolnica Franja pa je prava zakladnica spominov na drugo svetovno vojno. Najbolj zanimivo je seveda tistim malim dečkom, ki so navdušeni nad vojaki in vojno, ter starejšim, ki se še spomnijo, kako je bilo hudo, ko je udarila vojna.
