Areh je turistični in izletniški kraj na Ruškem Pohorju
Ko se visoko v gorah pokaže sneg, se včasih ne vemo kam podat. Ja za nekatere sneg ni ovira, ampak za mnoge je, ker nimamo izkušenj z derezami in se ne podamo po snegu radi v gore. In kam se naj podamo še v teh dneh, ko ni vsepovsod še snega. Večinoma nas samo vidi Julijske alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske alpe, včasih še vidimo Škofjelovško hribovje. Pozabimo pa včasih na Štajerski konec. Tudi tukaj se nahaja eno čudovito hribovje in tukaj včasih kar dolgo ni snega. In kaj je na Štajerskem tako zanimivega se mogoče kdo vpraša. Tukaj imamo Štajerci Pohorje, ki je tudi fajn za raziskavat in se sprehajat po čudoviti naravi. Najbolj zanimiv in znam na Pohorju pa je Areh. Samo Pohorje je kar veliko saj zavzema kar velik del severovzhodne Slovenije. Večji del samega Pohorja je poraščeno z iglastim gozdom, je pa kar precej pohodnih poti speljanih ter označenih. Pohorje seže vse od Maribora in na sever proti Dravogradu ter Slovenj Gradcu, na jug pa vse do Slovenjskih Konjic. Tako, da so izmerili da v širino meri nekje 20 kilometrov, v dolžino pa 50 kilometrov. Ampak za nas bo danes bolj govora o znanem Arehu.
Areh na Pohorju je zelo znana turistična točka oziroma kraj, kar leži na Ruškem Pohorju. Na vrhu Areha, če lahko tako rečemo stoji Ruška koča ter hotel Areh. Za nas Štajerce je oboje zelo znano, za vas ki prvič slišite pa boste v nadaljevanju tudi oboje spoznali in se mogoče v prihodnjosti na Areh podali. Sam Areh je bolj ali manj ravnina na višini 1250 metrov, kar dovolj visoko, da gledamo v dolino ter se naužijemo svežega zraka. Gor se lahko tudi pripeljemo z avtom, za vse tiste, ki se ne sprehajate preveč radi, ampak to ni zanimivo, ko se hočemo podat v naravo. Vozite se raje po mestu, v naravo pa gremo peš, pa čeprav na Areh vodi cesta iz Maribora in Ruš. Na Arehu najdemo tudi cerkev sv. Areha, ki se naj bi že omenjala leta 1545, ter tudi kulturni spomenik. Zato je Areh planinska ravnina, ni pa en vrh, kjer bi stal kak križ. Na Arehu se lahko kar sprehodimo po tej čudoviti ravnini in obiščemo kulturne znamenitosti, na koncu pa se podamo v hotel ali kočo na tole napitke ali se lepo najemo. Areh je zelo priljubljena destinacija čez celo leto, ne samo poleti. Tukaj se lahko ljubitelji smučanja tudi pozimi podate po belih strminah.
Cerkev sv. Areha – Henrika
Kot sem že menila naj bi cerkev tukaj stala že v 15.stoletju. areh je tudi dobil ime po cerkvi, ki tukaj stoji. Cerkev je dobila današnjo podobo nekje od leta 1650 – 1659, takrat so jo obnovili in tudi malo povečali in še danes ohranja takšno podobo in obliko. Največja in najbolj zanimiva znamenitost v sami cerkvi je kamniti grob Svetega Henrika. In kako ta grob izgleda ? na marmorni plošči leži vojvoda, ki je tesno blečen, na glavi ima krono v roki pa drži meč. Res zanimivo za pogledat.
Čisto blizu cerve boste tudi opazili kapelo ter izvir vode. Ta voda je pitna, zato se kar odžejajte ali napolnite prazne plastenke, pravijo pa tudi da naj bi ta voda imela zdravilno moč.
Ko se boste iz doline podali na Areh, zgoraj ne boste ostali lačni in ne žejni, tako da vam ni treba skrbet, da napolnite nahrbtnike z hrano, saj je Pohorska hrana zelo dobra. Poleg Ruške koče, se tukaj nahaja hotel Areh, v bližini je tudi hotel Zarja ter Bolfenk.
Ruška koča na Arehu stoji že od leta 1907 in še danes je tukaj kar je zelo obiskana in na Pohorju tudi zelo znana. So bili tukaj nekoč kar tri koče, ampak so jih partizani leta 1943 požgali. To so bile Ruška koča, Planinka ter Čandrova koča.
In kako naj pridemo do Ruške koče na Arehu peš po tej čudoviti naravi, ki nam jo ponuja Pohorje? Do sem vodi kar nekaj označenih poti, ki so res čudovite. Ena lepa čudovita in ne dolga pot, nekje 2 uri hoje je iz Pohorske vzpenjače.
Izhodišče;
Pohorska vzpenjača; v Mariboru sledite tablam za Pohorsko vzpenjačo in Zgornje radvanje. Pod Pohorsko vzpenjačo je zelo veliko parkirišče, kjer parkiramo. Poiščemo blagajno in si kupimo karto, nakar se odpeljemo z žičnico do zgornje postaje. Ni pa nujno do prve postaje oziroma zgornje postaje se lahko pripeljemo tudi z avtomobilom. Zapeljemo se v Spodnje Hoče in sledite tablam za Zgornjo postajo.
Opis poti; sedaj, ko ste na zgornji postaji poiščite table za Mariborsko kočo. Lepo po označeni poti se usmerite na to pot. Ampak ne greste dolgo za Mariborsko kočo, ampak do prvega razpotja, ki vas spet usmeri za Mariborsko kočo. Tukaj ne greste več za Mariborsko kočo, ampak gremo rahlo na desno. V nadaljevanju bomo večkrat opazili table za Ruško kočo na Arehu in samo sledite tej poti. Pot vas bo kar precej vodila po lepo označeni planinski poti po gozdu, pripelje vas tudi do razglednega stolpa na Razgledniku. Malo pred koncem naše poti pridete tudi do umetnega jezera. Na koncu naše poti pridete na lep travnik na Arehu, kjer že vidite cerkev in v par minutah od cerkve pa vas pričaka Ruška koča na Arehu. V poletnih mesecih se je tukaj res prijetno sprehajat, saj kar precej hodimo po senci. Dokler pa ni snega pa se kar odpravite tudi v jesenskem in zimskm času na Areh. Saj je tukaj narava res čudovita in čista. V koči se lahko malo pogrejete, kaj toplega spijete sedaj v teh hladnih dneh in tudi kaj pojeste, ker Pohorska hrana je res dobra in okusna.
Na Ruško kočo na Arehu še poteka ena pod iz Zgornje Polskave, ampak ta pot je res kar precej dolga, saj za njo potrebujete kar 5 ur, zato je bolj primerna poleti, ko je dolgo svetlo.
Ko se pa že enkrat sprehajate po Pohorju se vam ne rabi mudit domov. Pohorje je v celoti zanimivo in ima kar nekaj znamenitosti za pogledat. Kar veselo se z avtom popeljite, lahko se tudi ustavite na Osankarici in si greste v gozd pogledat spomenike. Pot vam ne vzame dosti časa, lahko greste do Črnega jezera. Ampak najlepše je na Arehu, tukaj je res čudovita narava, najdete svoj mir ter odmaknjeni ste od mestnega življenja. Zato še te dni kar veselo se podajte na Areh dokler še ni snega. Kapo na glavo, rokavice na roke ter toplo bundo in gremo na Areh.
Foto: Ana Gajšek.
