fbpx

Donačka gora se bohoti s tremi vrhovi

Donačka gora, katere najvišji vrh dosega višino 884 metrov nadmorske višine, leži na skrajnem vzhodnem delu Slovenije in predstavlja najbolj vzhodne zaključke Karavank. Ime je dobila po cerkvici Sv. Donata, ki naj bi bila zgrajena daljnega leta 1471. Legenda pravi, da naj bi v neurju leta 1741 v zvonik cerkve udarila strela in pri tem ubila 59 vernikov. Zvonovi naj bi se po južnem pobočju Donačke gore prikotalili do mesta, kjer so potem zgradili novo cerkvico. Starejše ime Donačke gore je Rogaška gora ali Rogač, izhaja pa iz oblike Donačke gore, ki ima, če jo gledamo z zahodne strani, obliko roga. Donačka gora pa se med ljudmi imenuje tudi »Štajerski Triglav«, nekaj zaradi višine, saj zaradi nje izstopa iz okoliškega hribovja, nekaj pa tudi zaradi dejstva, da ima tri vrhe. Najvišji vrh Donačke gore dosega višino 884 metrov,  vzhodni Resenik 735 metrov in zahodni vrh Ženčaj 616 metrov.

Lahko pa Donačko goro imenujemo »Štajerski Triglav« tudi zato, ker če se nanjo odpravimo s sosednjega Boča, je to krasen kondicijski trening za vzpon na Triglav. Pot od Boča, katerega najvišji vrh sega do 977 metrov, do Donačke gore je namreč dolga dobrih 20 kilometrov. Pot ni težka, je dobro markirana in jo vsaj malo kondicijsko pripravljen pohodnik opravi v 5 urah (Dom na Boču-Donačka gora).

Pot se začne z vzponom na Boč, na katerega se lahko vzpnemo iz Spodnjih Poljčan ali pa iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini. Do Doma na Boču lahko pridemo z avtomobilom iz ene ali druge strani, tisti bolj zagrizeni pa bodo šli že od vznožja navzgor peš.

Če so vaše izhodišče Poljčane, boste do Doma na Boču potrebovali približno uro, enako je, če greste iz Kostrivnice. Pot ni težka, je dobro markirana.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Damjan Adam, Jani Majer, Klemen Bes, Marko Mihalič, Matevž Verlič, Monika Emeršič, Tihana Šimić, Tinca Okorn

V času okrog velike noči lahko na Boču občudujemo velikonočnico. To je cvetlica, z vijoličnimi cvetovi, obdana s puhom. Cveteti začne zgodaj spomladi, najbolj pa se razcveti okoli velike noči – od tod tudi izhaja njeno ime. V vsej južni Evropi raste le v Sloveniji. Eno rastišče je pri Ponikvi pri Šentjurju, drugo pa na Boču. Zaradi svoje redkosti sodi med zaščitene rastline.

Ko torej prispemo do Doma na Boču, nas Donačka gora brez težav pričakuje, če preprosto sledimo oznakam. Pot se vije po gozdu, mestoma pridemo na travnike in ob vinograde.

Od rastlin bomo tu po poti v spomladanskem času prišli tudi do obsežnih rastišč čemaža, ki mu pravimo tudi gozdni česen. Vendar naj ga tisti, ki ga dobro ne poznajo, ne nabirajo, saj ga kaj hitro lahko zamenjamo s šmarnico ali zelo strupenim podleskom, čeprav ima čemaž značilen  vonj po česnu.

Na poti proti Donački gori bomo prehodili Plešivec, Cerov hrib, Ložno in se pri razpotju Bambič začeli vzpenjati proti Rudijev domu na Donački gori.  Od Rudijevega doma je do vrha Donačke gore še slaba ura hoje. Najprej bomo pot nadaljevali po kolovozni poti do table, ki označuje pragozd Donačka gora, ki se razprostira na območju, velikem 27 hektarjev, na višini od 600-884 metrov. Tu lahko občudujemo mogočne bukve, vendar moramo stopati pazljivo, saj je pot prepredena z mogočnimi koreninami, ki so mestoma na debelo pokrite z odpadlim listjem, zato nam kaj hitro lahko zdrsne. Po dobro shojeni pešpoti bomo prispeli do spominske plošče v spomin dunajčanu dr. Ernestu Froelichu, ki je daljnega leta 1853 nadelal pot na Donačko goro. To je bila prva označena planinska pot v Sloveniji.

Po kakšnih petinštiridesetih minutah bomo prispeli na vrh, natančneje zahodni vrh Donačke gore, kjer stoji veličasten kamniti križ višine 10 metrov. Križ je bil postavljen leta 1934, a so ga 1952 leta uničili, obnovljen pa je bil nato v letu 1992.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Z zahodnega vrha Donačke gore se lepo vidi sosednji Boč, ob jasnem vremenu pa nam pogled lahko seže vse do Kamniško Savinjskih Alp in Pohorja. Če pogledamo proti jugu bomo videli Kozjansko hribovje, Bohor in v ozadju celo Gorjance. Donačka gora je tako odlična destinacija za fotografe, slikarje in druge umetnike ter ljubitelje lepih razgledov na splošno.

Približno 20 minut potrebujemo, če hočemo prehoditi greben Donačke gore in doseči vzhodni vrh. Tu nam pogled zajame Ptujsko goro, Dravsko polje, Slovenske gorice, številne vinograde in cerkvice.

Ob povratku v dolino se bomo zagotovo ustavili pri Rudijevem domu. To je lično urejeno gostišče, kjer imajo znotraj okoli 80 sedežev, zunaj pa je prostora za cca 100 ljudi. Pri njih lahko tudi prenočite, saj imajo v sobah 20 ležišč, ostalih 40 pa je na skupnem ležišču. Odprto imajo vsak dan, razen ob ponedeljkih, od konca aprila do oktobra. Izven »sezone » so odprti le ob vikendih.

Donačka gora pa je dosegljiva tudi z Žetal oziroma od cerkve Svetega Jurija. Do Žetal pridemo, če v Rogatcu zavijemo levo in nadaljujemo v smeri  proti Ptuju, kadar prihajamo iz celjske smeri. Če prihajamo iz mariborske smeri, pa se peljemo mimo Ptuja, čez Dražence proti Rogatcu.

Pot Sveti Jurij – Donačka gora je krajša, tudi dobro markirana, traja cca. 2 uri, a je bolj zahtevna, vsaj v zgornjem delu, kjer so zadnji metri na vzhodni vrh Donačke gore zavarovani s klini.

Ker so ob Donački gori po navadi ugodni zračni tokovi, je zahodno sedlo priljubljeno vzletišče za jadralne padalce, katere bomo ob lepem vremenu zagotovo opazili, če se bomo ozrli proti Donački gori.

Če nam je Donačka gora cilj dneva, ga lahko zaključimo z obiskom številnih znamenitosti in krajev v bližini. Omenimo samo dve.

Že v Rogatcu, ki leži pod Donačko goro, lahko obiščemo Muzej na prostem. Odprt je od aprila do oktobra, vsak dan, razen ponedeljka. Za vstop bomo plačali med 2,50 EUR (otroci – nevoden ogled) do 4,00 EUR (odrasli, voden ogled). Stalno muzejsko zbirko predstavljajo objekti subpanonskega tipa. Sprehodimo se lahko med tipično stanovanjsko hišo, čebelnjakom, gospodarskim poslopjem, kovačnico, »lodnom« – trgovino, poljskim straniščem, svinjakom, kozolcem in »štepihom« oz. vodnjakom.

Nedaleč stran od Muzeja na prostem se nahaja Dvorec Strmol.  Tudi ta je odprt od aprila do oktobra, vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Od novembra do konec marca pa ob sobotah, med 10 in 16 uro. Vstopnina se giblje med 2,50 EUR do 4,00 EUR( odvisno če gre za otroško karto, odraslo, voden ali ne voden ogled). V dvorcu si lahko ogledamo čudovite grajske sobane, dvorane in celo grajsko ječo. V Črni kuhinji pripravljajo slastne domače jedi po ugodnih cenah.

Skratka, če vam je cilj Donačka gora, boste zagotovo preživeli enkraten, z naravnimi lepotami in čudovitimi zanimivostmi poln dan.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja