Dovška Baba je ena izmed najbolj priljubljenih gora v Zahodnih Karavankah
Ljubitelji narave in gora se res včasih ne vemo več kam podat. Vedno razmišljamo kje še nismo bili, kaj še mi je ostalo, kateri vrh še nisem osvojil-a. Res Slovenija ima precej gora, tako da je malo kdo da je že vse obiskal. Večinoma se podamo vedno na iste vrhove, na bolj znane gore. Včasih pa pozabimo, da je na tistih, ki niso tako obiskane ali pa znane tudi lepo, mogoče še včasih lepše. Večinoma se podajamo v Kamniško Savinjske alpe ali pa v Julijce, pozabimo pa na naše prekrasne Karavanke. No mogoče še Stol in Vrtača sta nam znana na ostalo pa včasih pozabimo. Ena čudovita gora v Karavankah pa je tudi Dovška Baba 1891 metrov visoka. Skriva se nad Dovjami to je blizu Mojstrane. Nekateri, ki so v bližino doma jo dobro poznajo in se tudi večkrat podajo na njo, za druge pa je mogoče skrita gora v Karavankah in bodo sedaj prvič slišali za njo, ter se v prihodnjih dneh tudi odpravili gor.
Bolj ali manj je Dovška Baba znana med turnimi smučarji kot vrh, ki se ga je mogoče lotiti tako rekoč kadar koli, predvsem kadar vreme ali razmere ne dopuščajo nič višjega, strmejšega. Visoko pod vrh je speljana cesta, saj je tam planina Dovška Rožca in je v pašnem obdobju še prav živahna. Na srečo vodi navzgor markirana pot, ki se v celoti izogne cesti. Začenja se tik za vasjo Dovje, tako da je hoje za kar izdatno turo. Če se nam vidi pot prelahkotna, nas skuša v nasprotno prepričati strmina pod planino, ki je precej neizprosna. Zato bomo gotovo veseli, da v pastirski koči na planini poskrbijo za okrepčilo. Na grebenu nas preseneti divja podoba severne plati Dovške Babe. Razgled je pravi Karavanški, na dlani je avstrijska Koroška, proti severozahodu se v nadaljevanju grebena dviguje plečata Kepa, najbolj osupljiv pa je pogled proti jugu, kjer panorami Julijcev kraljuje Triglav. Na vrhu Dovške Babe nas pričaka tudi žig ter vpisna skrinjica. Dovška Baba se nahaja med dvema vrhovoma, med Hruškim vrhom ter Kepo. Dovška Baba ponuja kar nekaj speljanih poti, ki so lahko dostopne, se pa najde tudi nekaj poti ki niso označene. Zato če ne poznate teh krajev in poti in niste vešči v zemljevidih se na te poti ne spravljajte. Raje uberite označeno pot, ki vas bo pripeljala na vaš cilj. Ker pa so poti lahke in ne preveč težke, malo strmine pa mora bit, se lahko napotite vsi tudi otroke lahko vzamete s sabo. Najhitreje boste prišli iz Ravne, ta pot vam vzame nekje 1 uro in 45 minut, če pa se odpravite iz Dovja pa boste potrebovali okrog 3 ure. Lahko se pa podate tudi iz Erjavčevega Rovta, ta pot pa je dolga nekje 2 uri in 45 minut.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Maco Andrejevski, Mateja Kastrat, Matej Peternel, Vilma Peternel.
Izhodišče
Dovje; s ceste Jesenice proti Kranjski Gori zavijemo desno v Dovje in na prvem križišču v vasi spet desno. Peljemo se do konca asfaltne ceste in nato nadaljujemo po makadamski mimo odcepa makadamske ceste levo, kjer nas kažipot usmeri naravnost. Vozilo pustimo na majhnem parkirišču takoj za mostom čez potok Mlinca.
Opis poti; na parkirišču bomo opazili tablo Dovška Baba, ki nas usmeri levo navzgor v gozd. Po kratkem sprehodu po gozdu, ki pa zna biti malo strmo pridemo na travnik, kjer stoji skedenj. Z desne prihaja strm kolovoz in po njem mi nadaljujemo navzgor. Kmalu se pot obrne v desno in se konča pri novogradnji. Hišo obkrožimo po desni strani in na strmen delu bomo prišli na stezo. Tukaj pri hiši ne boste našli markacij, nadaljujejo se sedaj višje v gozdu, ampak ne se bat ne morete zgrešit poti. Spet se sprehodimo po gozdu nakar pridemo na planino Goreljše na 1200 metrov. Tukaj nas pričaka tudi ograja, kjer jo moramo prestopiti in gremo naravnost navzgor do kolovoza, po katerem sedaj prečkamo planino in gremo proti vzhodu. Pri stari podrtiji zapustite kolovoz in gremo levo navzgor prek lese. Sedaj postane naša pot tudi bolj položna, ampak še vedno hodimo čez gozd ki pa je vse bolj redek. Višje prečkamo melišče pod Belo pečjo. Belo peč bomo tudi obkrožili in nato pridemo na makadamsko cesto. Tukaj lahko nadaljujemo po cesti do planine Dovška Rožca, ali pa se podamo po stezi po gozdu. Vsekakor bomo pa prišli na planino, kjer nas čaka koča. Ko je pašna sezona je koča odprta in vam ponujajo domače mlečne izdelke. Od koče nadaljujemo navzgor po pobočju za kočo. Nato je pot speljana po stranskem grebenu. Če pa pogledamo nazaj pa vidimo Mojstrano ter Triglav med Julijci. Ko pa pridemo na glavni greben pa se samo sprehodimo po travnatem grebenu vse do vrha Dovške Babe. In naš trud je na vrhu poplačan. Dobimo fantastične razglede na vso okolico, ki sem jo že enkrat omenila. Z vrha pa se spustimo nazaj po isti poti.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Sieh dir diesen Beitrag auf Instagram an
Ravne; spet se moramo pripeljati do Mojstrane in zapeljati za Dovje. Ko pridemo v vas Dovje se držimo tabel Dovška Baba. Hitro pridemo na križišče, kjer gremo po desni cesti in nato pridemo do naslednjega križišča kjer gremo sedaj levo in tudi piše Dovška Baba. Nato nadaljujemo po cesti naprej mimo počitniških hišic vse do rampe. Dalje se itak ne moremo peljati.
Opis poti; tukaj nadaljujemo naprej po cesti po označeni poti. En čas se sprehodimo po cesti nakar nas pot popelje v gozd po peš poti. Pot se do planine Dovška Rožca vleče malo po gozdu, nekaj po travnatih površinah, preči tudi pašno ograjo. V dobri uri bomo prispeli do planine, kjer se lahko okrepčamo. Od planine dalje pa nadaljujemo našo pot po opisu iz prejšnje poti. Ta pot je krajša in tudi malo lažja. Vsak pa si izbere svojo pot, pot ki misli da je najbolj primerna za njega.
Za pot na Dovško Babo je najbolje se obut v pohodne čevlje, saj z njimi boste dosti lažje hodili kot v kakšnih adidaskah. V nahrbtnik si le naložite zadosti tekočine, saj poleti zna biti vroče. Čeprav je med potjo pastirska koča, si le vzemite s sabo kakšno malico oziroma sendvič.
Če se ne veste kam podat še v teh lepih dneh se podajte v Karavanke na Dovško Babo. Razgledi iz vrha vas bodo prepričali, da se boste še vrnili. Dovška Baba vas že pričakuje.