Idrijski žlikrofi so slovenska jed z Idrijskega
Slovenija je kar majhna država v Evropi. Pa čeprav smo majhni, imamo kar nekaj znamenitosti in lepot, ki se lahko pohvalimo. Imamo tudi kar nekaj regij, ki se med seboj kar razlikujejo. Regije se med sabo razlikujejo po velikosti, po narečju, po narodni noši, razlikujejo pa se tudi po kulinariki. In danes bomo tudi govorili o kulinariki, kar je tudi za nas zelo pomembna. V Sloveniji imamo tudi kar nekaj tradicionalnih jedi, kar smo lahko zelo ponosni. Ko obiščemo mi ali pa tujci kako regijo, se včasih tudi prej pozanimamo kaj nam tam ponujajo, kako tradicionalno jed nudijo. Mislim, da smo zelo dobri gurmani še boljši pa jedci in preizkuševalci jedi. In kaj če bi odšli malo v severozahodni del naše prelepe Slovenije. Potepali se bomo po Idriji in spoznali njihovo tradicionalno jed, to so Idrijski žlikrofi, ki pa so tudi evropsko zaščiteni, kar so prebivalci Idrije zelo ponosni.
Mislim, da je marsikdo že slišal za Idrijske žlikrofe, saj se najdejo recepti že vse povsod, ampak niso vse povsod taki, kot jih delajo v Idriji. Na prave Idrijske žlikrofe se moramo odpravit v njihov konec, ker tam jih res naredijo, kot morajo. Že v sredini 19. Stoletja so jih pripravljali, saj recept izhaja od takrat. In kaj so žlikrofi se mogoče kdo sprašuje, ki še ni probal te jedi, mogoče je to sladica? Ne ni sladica, lahko jih pripravimo kot prilogo ali pa predjed, lahko pa tudi kot samostojno jed. Dobimo jih postrežene na različne načine. Ponekod jih tudi postrežejo zabeljene z ocvirki. Lahko pa smo tudi ponosni saj so idrijski žlikrofi zaščiteni na ravni Evropske unije, kot prva slovenska jed ter Zajamčena tradicionalna posebnost. Če želijo tudi druge restavracije pripravljat Idrijske žlikrofe morajo biti certificirani, da ponujajo jed pod tem imenom. In iz česa so narejeni ti žlikrofi? Čisto preprosto iz rezančevega testa, ter polnjeni s krompirjevim nadevom, ampak značilno za njih je da so posebne oblike. Najbolj pogosto v Idrijskem koncu, poleg žlikrofov dobite prilogo bakalca, to je omaka iz jagnjetine in poleg zelenjavo. Mogoče je kdo sedaj pomislil, saj so to ravioli. Ja podobni so jim, zato pa pravim, da imajo Idrijski žlikrofi posebno obliko ter polnjeni so samo s krompirjevim nadevom. To so pravi Idrijski žlikrofi, ostalo pa so ponaredki, če lahko tako rečemo. Receptura in tradicionalni način priprave sta tudi zaščitena pred zlorabami, posnemanji, da res ostane resnično poreklo proizvoda. Mogoče se komu vse to zdi smešno, ampak zakaj ne bi ohranjali idrijske žlikrofe, saj so tradicionalna, narodna idrijska jed. Zato točnega recepta sigurno ne boste našli, ampak na spletu najdete polno receptov, ki jih lahko sprobate in naredite Idrijske žlikrofe.
Na tiste taprave, pa se odpravite 24. avgusta 2019, kjer prirejajo praznik Idrijskih žlikrofov. Takrat boste spoznali stoletno zgodbo jedi ter potovanje Idrijskih žlikrofov. Takrat se na tem prazniku marsikaj dogaja, saj prirejajo tudi kake športne ter ustvarjalne delavnice. Zato si kar cel dan vzemite čas in se odpravite v Idrijo. Takrat pripravijo približno od 600 do 700 kilogramov idrijskih žlikrofov in obišče jih od 3 do 5 tisoč gostov iz celotne Slovenije in tudi pridejo tujci iz sosednjih držav. Pravijo pa tudi, da so Idrijski žlikrofi bili rudarska hrana, saj je v Idriji rudnik živega srebra. Zato bodo takrat tudi predstavljene tudi še druge zanimive jedi, ki izhajajo iz rudarskega okolja. Te jedi so še ocwirkovca, prfarski štruklji, smukawc, ta jed še je posebej zanimiva saj je sestavljena iz mladih listov zelja, ohrovta ali kopriv, habanca, geruš. To vse boste lahko poizkusili, če se boste udeležili praznika. Tudi sirarji se bodo predstavili, saj jih v teh koncih ne manjka, ter prodajalci zeliščnih likerjev in domačega medu. Zato si že danes rezervirajte 24. avgust, da se odpravite na pokušino Idrijskih žlikrofov.
Če pa smo že enkrat v prelepi Idriji, ne smemo hiteti domov. Saj je Idrija zelo zanimivo mesto, ki vam ponuja marsikaj zanimivega za pogledat in raziskat. Veste, da je nekoč bil v Idriji rudnik živega srebra? Moški so delali v rudniku, ženske pa so bile doma ter se ukvarjale z ročnimi spretnostmi, saj je znana Idrijska čipka. In če smo že v Idriji, si lahko ogledate kar nekaj znamenitosti.
Antonijev rov; ogledate si rudnik živega srebra, ki se boste spoznali z delom rudarjev. Podate se v podzemni svet z izkušenimi vodniki.
Grad Gewerkenegg ( grad Idrija ); izhaja kar iz 16. stoletja, takrat so v njem shranjevali živo srebro. Danes je tukaj muzej in glasbena šola Idrija.
V nekdanji ljudski šoli, je danes čipkarska srednja šola, kjer lahko vidite razstave Idrijskih čipk.
Idrijski kamšt; to je največje leseno kolo iz leta 1790. Ni pa samo največje v Sloveniji ampak tudi v Evropi. Nekoč je to kolo poganjalo črpalko in vodo iz rudnika. Premer lesenega kolesa je kar 13,6 metrov. Kolo je delovalo vse do leta 1953 leta. Kar 400 litrov vode je načrpalo v eni minuti in to iz globine 235 metrov.
Idrijska rudarska hiša; tudi to si je lepo ogledat, saj je značilna za Idrijo. V celoti je narejena iz lesa ter ometena ter pobeljena z apnom. Na strehi niso zidaki ampak skodle in streha je zaradi snega zelo strma, da lahko sneg hitro iz nje spolzi. Tukaj so nekoč živeli rudarji ter njegova družina.
Mestni muzej Idrija; tukaj si lahko ogledate rudniške stroje
Cerkev sv. Trojice; to je najstarejša cerkev v Idriji, saj je iz leta 1500
Geopark Idrija; je park, ki poteka skoraj po celotni Idriji. Želi pa se predstaviti z različnimi projekti, razne delavnice za otroke. Predstavijo prebivalcem in obiskovalcem svojo okolje.
Tudi rekrairate se lahko v Idriji, saj vam ponujajo kar precej športnih sprostitev. Lahko se peš podate do koče na hleviški planini ali pa se ohladite v poletnih mesecih v reki Idrijce. Imajo zelo lepo urejeno kopališče Na Lajštu. Ne smemo pa pozabit, da tukaj tudi poteka kolesarska dirka Maraton Franja.
Mislim, da vam Idrija marsikaj ponuja. Kot znamenitosti, do športnih aktivnosti ter kulinarike. Seveda prišli smo v Idrija na tradicionalne idrijske žlikrofe, ki jih bomo poskusili v eni od restavracij. Res se jih bomo najedli in bomo nad njimi navdušeni. Ko jih bomo prvič probali se bomo v Idrijo še večkrat vrnili, pa čeprav samo na Idrijske žlikrofe.
Foto: Jožica Černilogar, Jolanda Nanut.