Klevevž je skriti biser narave na Dolenjskem
Tako kot v vsaki pokrajini v naši prelepi Sloveniji, tudi na Dolenjskem najdemo ogromno naravnih lepot, kulturnih znamenitosti in čudovitih turističnih destinacij. Poleg tistih zelo poznanih – Dolenjskih toplic, Šmarjeških toplic, gradov ob reki Krki in v okolici – Otočec, Žužemberk, grad na Mirni … Kostanjevica na Krki, Krakovski gozd, reka Krka, Gorjanci … skriva Dolenjska tudi mnoge manj znane, zato pa toliko bolj neokrnjene bisere narave. Eden izmed takšnih skritih kotičkov v prečudovitem naravnem svetu je tudi Klevevž.
Klevevž je naravna toplica v bližini Šmarjeških toplic. Do kraja Grič pri Klevevžu pridemo, če avtocesto Ljubljana–Zagreb zapustimo na izvozu avtoceste v Kronovem. Nato se peljemo v smeri Šmarjete. Klevevž je oddaljen od avtoceste kakšnih osem kilometrov. Če pa prihajamo po avtocesti iz smeri Brežic ali Krškega, pa zapeljemo na izvoz v Dobruški vasi. Nato se peljemo proti Škocjanu, skozi vas Zbure in prispemo do Klevevža.
Klevevž je kljub temu, da je nam manj poznan kraj, omenjen že v srednjem veku. V svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske ga omenja slavni Janez Vajkard Valvasor.
Klevevž se ponaša tudi z gradom, ki je tam stal že v trinajstem stoletju, natančneje, zgrajen naj bi bil leta 1265. Grad Klevevž, oziroma kot je bilo njegovo prvotno ime Klingenfels, je dal sezidati freisinški škof Konrad. V svoji zgodovini je prehajal iz rok v roke mnogih znanih lastnikov, med najpomembnejšimi naj omenimo Hermana Celjskega in Matijo Korvina. V času druge svetovne vojne so z njim gospodarili Nemci, zato so ga partizani leta 1942 požgali. Danes o nekdaj mogočni graščini pričajo le še ostanki grajskega obzidja, ob katerih stoji še nekaj gospodarskih poslopij, v naravi pa so vidni ostanki nekdaj čudovitega grajskega parka.
Čudoviti Klevevž sta sredi zime obiskala tudi navdušena popotnika Tjaša in Tomaž. Kako sta se kopala v prijetno topli vodi, lahko preverite na spodnjem videoposnetku.
Pod skalo, na kateri je stal nekdanji grad Klevevž, na eni strani, in pod Homskim hribom na drugi strani, teče potok Radulja. Radulja je v pas triadnih apnencev zarezala klevevški jamski sistem, v katerem najdemo mnoge tople izvire, kar je nekaj posebnega in edinstvenega v Sloveniji. V zgornjem toku teče potok Radulja po kanjonu, na vsaki strani katerega se dvigajo navpični bregovi. V takšnem ambientu vodne brzice, slapovi in skoki zelo glasno šumijo. Od tu tudi ime Klevevža – Klingenfels –, kar pomeni »pojoči slapovi«.
Ob Radulji je speljana pohodniška pot, na katero nas usmerja tabla, ki stoji nedaleč od parkirišča v vasi Grič pri Klevevžu. Lepo urejena pot vas bo najprej vodila skozi gozd do razvalin gradu, kjer si boste lahko ogledali kar je še ostalo od nekdaj ogromnega gradu, ki je bil zgrajen prvotno v obliki štirioglatega stolpa, po mnogih dozidavah in obnovah pa je pridobil obliko veličastnega gradu. Pot nato nadaljujete po soteski Radulje, kjer je urejena, z ograjami zaščitena pot. Tam boste lahko uživali, seveda če vam je to všeč, v glasnem šumenju vode, ki vam pričara resnično doživljanje narave. Ob poti so postavljene tudi mizice in klopi, na katerih boste lahko posedeli in uživali v zvokih in lepoti pristne narave. Obrežje potoka Radulje je obrastlo s stoletnimi vrbami, ki naredijo svet ob Radulji še posebej skrivnosten in poseben.
Kmalu, po zadnjem slapu, boste prispeli do »glavne« značilnosti Klevevža. To je klevevški bazen, termalni vrelec ali kot mu rečejo Klevevške toplice. Gre za naravni bazen, v katerem ima tako poleti kot tudi pozimi voda prijetnih 24 stopinj. Toplice so umeščene v naravno okolje, obdane z naravnim kamenjem. Če ste ljubitelj naravnega, se boste zagotovo »namočili« v tem pristnem bazenu, ki ga obkroža zelenje trav in drevja. Vedeti pa morate, da to ni »kopališče«, kjer bi se trlo kopalcev, ni pa tudi kabin za preoblačenje, zato se boste morali znajti po svoje. A vse to odtehta užitku, ko se takole sredi gozda potopite v prijetno toplo, popolnoma naravno vodo.
Ko pot nadaljujete, prispete do še enega ostanka iz preteklosti. To je star mlin, ki izhaja še iz časa gradu. Mlin je zelo lepo ohranjen in delno obnovljen. Sicer ni v uporabi, je pa zanimiv za pogledati takole s čudovitimi polkrožnimi okni in polkni…Kar malo pravljičen.
Zanimivost Klevevža sta tudi Klevevški jami. Pod gradom se ob soteski potoka Radulja nahaja Zgornja Klevevška jama. Gre za nekakšen rov z gladkimi stenami, v katerih so ob raziskovanju našli prazgodovinsko keramiko. Jama je dolga nekaj malega več kot dvesto metrov in globoka celih dvanajst metrov. Odkrili in pa raziskali naj bi jo že leta 1936. Jama, kljub temu, da je že kar nekaj časa raziskana, še ni primerna za turistične oglede in zato si jo na žalost ne boste mogli ogledati in nemara v njej najti zaklad, saj legenda pravi, da naj bi bil na dnu Zgornje Klevevške jame skrit zaklad.
Nekaj metrov od Zgornje Klevevške jame se nahaja Spodnja Klevevška jama ali kakor ji tudi rečejo Ajdovska jama. Ajdovska jama je napolnjena s termalno vodo, ki ima 21 stopinj. Velja za edino znano topliško jamo v Sloveniji. V dolžino meri nekaj več kot petsto metrov, v globino pa nekaj več kot zgornja jama in sicer štirinajst metrov. Spodnja klevevška jama je zelo razgibana, saj so jamarji v njej odkrili več rovov. V njej naj bi našli vrsto endemičnih živali (to so tiste, ki jih najdemo le v nekaterih omejenih predelih sveta). Tako kot v mnogih podzemnih jamah, ima tudi v Ajdovski jami svoje domovanje družina netopirjev.
Ko se boste naužili narave v Klevevžu, vam priporočamo, da se na poti proti avtocesti ustavite še v Šmarjeških toplicah. Zagotovo vam bo všeč pogled na hotelske komplekse, umeščene v naravno okolje gozda. Če boste tam poleti, nemara skočite še v bazene s termalno vodo in se osvežite.
Utrujenim in polnim vtisov se bo nazadnje verjetno zahotelo še kaj dobrega za pod zob. No, za to vam priporočamo Gostilno Vovko. Iz Šmarjeških toplic se peljete proti avtocesti in nato pri Otočcu zavijete levo proti naselju Ratež. Gostilne Vovko zagotovo ne boste zgrešili, saj prav izstopa z lično urejeno okolico. Izredno domiselno in lepo je urejena tudi notranjost gostišča, kjer vam bodo ponudili okusno domačo hrano. Ponujajo izredno domiselne jedi, mi smo si privoščili polže, pečene v pečici … Ne boste verjeli, ampak so bili zelooo okusni. Všeč mi je bila tudi njihova sladica – mousse pečenega jabolka na drobljencu iz ajde, zraven pa okusen cimetov sladoled. Za prste obliznit … Pri Vovku ponujajo tudi prenočišča, če se boste odločili ostati še kakšen dan več v tem prelepem delu Slovenije.
Obiščite Dolenjsko, Klevevž in okolico, ne bo vam žal!
Kakšna je temperature vode v Klevevžu?
Ker gre za naravi topli vrelec, je temperatura vode v Klevevžu vse leto prijetna – giblje se med 20 in 25 stopinjami Celzija, tako da je primerna tudi za zimsko kopanje sredi neokrnjene narave.
Kaj lahko poleg kopanja počnem v Klevevžu?
Okolica te naravne toplice vam lahko predstavlja čudovit pobeg v naravo. Oglejte si slikovito sotesko Radulje, grajski park, ruševine gradu in nekdanje grajsko poslopje, osupljiv mlin, kraške jame, sprehodite se ob Radulji navzgor in morda boste opazili kakšno bobrišče, v okolici si lahko postrežete z domačimi jabolki in drugimi pridelki … Tudi v širši okolici je še veliko točk, vrednih ogleda.
Foto: Lidija Špelič, Nika Oražem, Darko Jakovac, Mateja Kastrat.
Valentin Marinko
Prvotno so zajeto vodo uporabljali za pranje perila.
Ko so obnavljali omenjeni mlin, so toplo vodo speljali za potrebe notranjega bazenčka.
V mlinu je bil tudi podpisan slovensko-hrvaški dogovor “Dernovšek – Račan”, ki se ga pa hrvaška stran ni držala, kar velja za večino odgovorov.
Na omenjenih brzicah je bil posnet tudi video spot “Srebrna reka” z našo priznano pevko Blagnetovo.
Še veliko zanimivega bi vedela povedati “domača zgodovinarka” Anica B. iz Šmarjeških Toplic.
Streljaj naprej od gostilne Vovko, proti Malemu Slatniku, stoji ob cesti tudi priznana in obnovljena gostilna “Pri Mraku”, ki jo domačini poznajo tudi kot “Gostilna pod klančkom”. Torej rešitev za lačne, če zmanjka prostora v preje omenjeni.
V omenjenem Malem Slatniku se pa po dobrem kosilu lahko sprehodite po slikoviti učni poti – po “Machovi poti” proti Velikemu Slatniku.