Koseški bajer je nastal zaradi zaprtja nekdanjega glinokopa
Ljubljana je glavno mesto Slovenije, to pa še ne pomeni, da v mestu ne obstajajo skriti kotički, kamor se lahko zatečete pred mestnim hrupom. Eden izmed kotičkov, kamor se lahko zatečete, je Koseški bajer, ki ga imenujejo tudi Martinek bajer ali kar Koseško jezero.
Do Koseškega bajerja se lahko pripeljete neposredno z avtom. Iz centra Ljubljane vas loči dobrih 16 minut do tja. Ob bajerju se nahaja tudi parkirišče, kjer lahko pustite avto, in se sprehodite ob skritem kotičku Ljubljane.
Koseški bajer je umetno jezero, ki se nahaja na obrobju Ljubljane, oziroma bolj natančno na zahodni strani Šišenskega hriba. Nastalo je z izkopom gline. Tukaj je namreč včasih obstajal glinokop, ki so ga pred 200 leti zaprli. Glino so od tukaj vozili v Komendo, kjer so imeli lončarsko in pečarsko obrt. Med prvo svetovno vojno so na območju bajerja pozimi lomili led, ki je gostilničarjem služil za ohladitev pijače in mesa.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Ana Poznič, Anica Anič, Boštjan Urbanc, Jugo Kiselič, Nina Poznič, Sonja Skok, Tina Stegne.
Začetek nastanka Koseškega bajerja pa sega v 19. stoletje in je povezano s švedskim gradbenikom Gustavom Tönniesom. Bil je eden najpomembnejših gospodarstvenikov pri nas v 19. stoletju. Za poklic opekarja se je izučil čisto sam. Najprej je bil zaposlen pri mestnem tesarskem mojstru Ohmereju v Gradcu, nato pa je leta 1942 na pobudo Josipa Benedikta, ljubljanskega investitorja Kolizeja, prišel v Ljubljano. Zadolžil ga je za postavitev ostrešja ljubljanskem Kolizeju. Ker je opravil odlično delo, mu je takratni ljubljanski župan Janez Nepomuk ponudil delo v Ljubljani. Odločil se je ostati v Ljubljani in postal je mestni tesarski mojster. Leta 1846 je ustanovil svoje tesarsko podjetje, zraven pa je vodil še opekarno. Njegove najbolj znane gradnje so: Kozlerjeva pivovarna v Šiški (danes pivovarna Union), tovarna slaščic, nekdanji Šumi, gradnja Tržaške ceste, obnova Cukrarne, operno gledališče, rezervoar ljubljanskega vodovoda nad Tivolijem, kreditiral pa je tudi gradnjo Jakopičevega paviljona v Tivoliju.
Tönniesova opekarna je delovala v Kosezah. Ko je propadla, je od glinokopa ostala le velika jama. Zalil jo je bližnji studenec in nastal je Koseški bajer. Leta 1993 se je bajer za nekaj časa posušil, nato pa spet opravljal svojo funkcijo.
Lani, 27. junija 2017, so se v Kosezah odločili razglasiti Tönniesev spominski park, ki opominja na opuščen glinokop.
Danes Koseški bajer predstavlja priljubljen kraj za vse tekače in sprehajalce. Pot okoli bajerja je dolga približno kilometer, na poti pa se nahajajo klopi, kamor se lahko usedete in občudujete naravo. Prav tako se poleg klopi tukaj nahajajo leseni pomoli, ki so poleti namenjeni »martinčkanju.« Kopanje žal ni priporočljivo, saj je v bajerju veliko umazanije, ki je zdravju škodljiva.
V neposredni bližini bajerja se nahaja tudi PST – Pot spominov in tovarištva, na katero radi zahajajo tekači. Predstavlja 34 kilometrov dolgo pot, ki jo vsako leto ogromno Slovencev prehodi v spomin na okupirano Ljubljano. V letih 1941–1945 je okupator Ljubljano obdal z bodečo žico, da bi zlomil upor ljudstva in zatrl povezovanje med mestom in partizanskim zaledjem. To jim vendar ni uspelo, saj so bile vezi premočne. Danes imamo v spomin na okupirano Ljubljano postavljen drevored s 102 spominskima kamnoma in 6 spomenikov ob cestah.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Koseški bajer pa predstavlja zavetje številnim živalim in rastlinam. Ker predstavlja močvirnato okolje, prestavlja dom tudi nekaterim ogroženim vrstam. Tukaj se nahajajo predvsem žabe, dvoživke, ribe, kačji pastirji …
Vsako leto na Koseškem bajerju priredijo tudi tradicionalno tekmovanje ladijskih modelarjev, pozimi pa, če je dovolj mrzlo, bajer zmrzne in predstavlja naravno drsališče.
Danes s Koseškim bajerjem upravlja ribiška družina Dolomiti, kjer lahko kupite tudi dovolilnice za ribolov. Dnevna dovolilnica velja od zore do mraka, na eno dovolilnico pa lahko lovi le en ribič. Za vabo je dovoljena le umetna vaba nad 6 cm. Koseški bajer predstavlja kraj za ribarjenje, saj se v njem nahajajo krapi, somi, rdečerepke, smuči, ostriži … Pri ribolovu mora imeti ribič pri sebi odpenjalec za odpenjanje rib, dovolj veliko podmetalko in meter. Dovoljen dnevni plen je le ena riba.
Če si ob sprehodu zaželite osvežitve, se lahko ustavite v kavarni Lokus, ki se nahaja v neposredni bližini bajerja. Ponujajo razgled na bajer in sprostitev tudi v čudovitem notranjem ambientu. Zjutraj obratujejo od 8.00 pa vse do polnoči.
Če vam sprehod okoli Koseškega bajerja ni dovolj, se lahko podate tudi na Rožnik, kar vam bo vzelo 22 minut hoje do tja. Vrh Rožnika se imenuje Šišenski hrib in se nahaja na 429 metrih nadmorske višine. Bolj od samega vrha pa je obiskan Cankarjev vrh na 394 metrih nadmorske višine, ki nosi ime po slavnem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju, ki je v letih 1910–1917 živel na kmetiji na tem mestu. Zgradba, kjer je živel, je danes preurejena v gostilno in predstavlja priljubljeno pohodniško točko vseh domačinov. Gostilna obratuje vsak dan 10.00–21.00, razen ob praznikih. Ponujajo odlične domače dobrote, med drugim tudi kakšne sladke stvari, kot je jabolčni zavitek. V gostilni se danes nahaja tudi soba, ki je posebej namenjena Ivanu Cankarju. Leta 1948 so mu ob 30-letnici njegove smrti postavili tudi kip. Nad gostilno se nahaja znamenitost, po kateri je Rožnik znan, to je Cerkev Marijinega obiskanja v znameniti rdeči barvi. Cerkev naj bi bila zgrajena že v 16. stoletju, v 18. stoletju pa so jo nadgradili. V njen potekajo tudi maše od maja do oktobra ob 10.30.
Koseški bajer danes predstavlja nekakšno športno središče, saj tam najdemo veliko sprehajalcev in tekačev. Sem jih privabljata predvsem lepota narave in mirno okolje. Kolesarjenje tukaj ni primerno, saj je kraj preveč obljuden, da bi lahko tukaj brezskrbno kolesarili. Blizu bajerja pa se nahaja tudi slaščičarna Kresnička, kjer v poletnih mesecih prodajajo odličen sladoled za ohladitev.
Koseški bajer pa predstavlja tudi del Krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib. Vse od leta 1984 je zaščiten z mestnim odlokom.
Koseški bajer je danes širok 100 metrov, v dolžino meri 200 m, globok pa je od 2, na določenih mestih pa tudi do 3 metre. Iz bajerja teče tudi potok Graben, nekateri ga imenujejo tudi Dobrova.
Danes Koseški bajer predstavlja sprostitev za celotno družino. Odličen izlet ob lepem vremenu po kosilu. Za otroke se ob bajerju nahajajo otroška igrala, odrasli pa se lahko sprostite od številnih klopcah, ki se nahajajo ob poti.
