Kraški rob, kjer se sivo skalovje spogleduje z morjem
Kjer se sivo skalovje spogleduje z morjem, kjer si podajata roke Kras in Istra, tam je Kraški rob. Kraški rob in njegove poti nas popeljejo vse od sedla Kluč nad Trstom pa do grada Socerba, doline Glinščice in vse do spodmolov in Mlina ob slovensko-hrvaški meji. Kraški rob se razteza na kar 20 kilometrov dolgem pasu, njegov nastanek pa sega 40 milijonov let nazaj. In, čeravno ne piha močna burja, je to super ideja za vsak letni čas. Namreč sprehoditi se vsaj po delčku Kraškega roba, ki je, kakor opazimo sami, veljal za naraven obrambni pas in včasih mejo med Habsburžani in Benečani. O tem pričajo tudi utrdbe, kot so grad Socerb, ostanki manjše utrdbe nad Črnim Kalom pa obrambni stolp nad vasjo Podpeč in seveda hrastoveljska cerkev s svojim obzidjem. Na Kraškem robu je veliko zanimivih vasi od Ospa, vasica Socerb z istoimenskim gradom, Črnotiče, Podpeč in Hrastovlje. In spogledljivi hrib Tinjan, ki ni ravno največja gora na Primorskem, je pa prvi, ki s svojimi 374 metri pogleduje na Kraški rob.
In kje začeti?
Lahko začnemo v Ospu, kjer se bomo sprehodili po čudoviti vasici in se nato po dobro markirani poti usmerimo na Tinjanski hrib, od koder se nam odpre pogled na celoten levi del Kraškega roba. Če prihajamo iz smeri Maribora, Ljubljane, Celja, se peljemo po avtocesti do Kozine, tam izstopimo in se po stari cesti zapeljemo do Črnega Kala. Na ostrem ovinku pred Črnim Kalom zavijemo levo. Pot nas pelje mimo vasi Gabrovica in skozi vinograde kaj kmalu prispemo do prvih hiš. Avto parkiramo, najbolje pred kampom in se sprehodimo do vasi mimo kampa Vovk in po kolovozu prečkamo Ospski potok. Kaj kmalu se pot odcepi desno in med bori ter brinjem se zlagoma vzpenjamo vse do travnatega pobočja in naš pogled že uzre Kraški rob. Če imamo srečo, bomo uzrli tudi plezalce, ki poplesujejo po Babni steni in Mišji peči. Nadaljujemo in po dobri uri hoje premagamo 300 metrov nadmorske višine, pridemo do razgledne točke, ki je tik pod vasjo Tinjan. In od tukaj seže pogled vse od Tržaškega zaliva, preko Kraškega roba in vse do Vremščice. Pot iz Ospa do Tinjana in nazaj traja približno dve urici in pol, potrebujemo dobro obutev in dobro voljo.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Melita Mozetič, Iztok Poljak, Manja Maksimovič, petragrmovsek.si, Dare Brenko, Matjaž Dremelj
Grad Socerb, ki je izredno atraktivna točka za izlet, stoji na skalni pečini nad Tržaškim zalivom na Kraškem robu in ima enkraten razgled. Skalna pečina je zaradi svoje višine varovala grad pred različnimi napadalci, saj je bil ravno zaradi svoje lege zanimiva tarča. V 18. stoletju je v grad Socerb treščila strela in je bil delno uničen. V letih 1924 in 1925 so grad obnovili, med drugo svetovno vojno v letu 1944 pa je bil v gradu štab VOS-a in ljudskega sodišča. Do gradu Socerb se iz notranjosti Slovenije peljete po avtocesti v smeri Koper in izstopite na izvozu Kastelec, ki je pred predorom Kastelec. Po cesti nadaljujete čez vas Kastelec do vasi Socerb, ki je pod istoimenskim gradom in samim Kraškim robom. Table nas usmerijo po ozki cesti vse do gradu. Parkiramo na makadamskem parkirišču pred gradom Socerb in na razgledni točki se nam odpre pogled na Trst in okolico. Če si želimo ogledati grad, se moramo povzpeti po stopnicah, razgledna terasa pa je odprta le takrat, ko je odprta restavracija. Ta slovi po odlični hrani in primernih cenah, običajno je za zaključene družbe, nujna pa je tudi predhodna rezervacija. Vstopnine ni, restavracija pa je odprta od torka do četrta od 18.00 pa do 22.00 ure, od petka do nedelje pa od 12.00 do 22.00 ure. V bližini gradu, okrog 150 metrov stran, se nahaja Sveta jama. Po gozdni poti se spustimo do jame, ki je odprta vsako nedeljo ob 14 uri, in si jo lahko ogledamo v družbi članov jamarskega društva Dimnice. Če si želite jamo ogledati v drugih terminih, lahko pokličete Jamarsko društvo Dimnice, in sicer na telefonsko številko: 051/692-648. Jama je postala sveta zato, ker naj bi dve leti v njej prebival, vsaj tako govori legenda, sveti Socerb potem, ko je prevzel krščansko vero in je bil leta 284 usmrčen ravno zaradi vere. Od takrat je jama svetišče in obiskujejo jo ljudje iz vseh krajev in je edina urejena jama na Kraškem robu.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Po Kraškem robu se lahko sprehodimo tudi iz vasi Črnotiče. Iz notranjosti Slovenije bomo zapeljali z avtoceste pred predorom Kastelec, zavijemo za Kastelec, smer Podgorje. Takoj po prvem klancu, pred kamnolom, zavijemo levo proti Črnotičam in kaj kmalu zagledamo na desni strani makadamsko pot, zavijemo in po slabem kilometru prispemo na parkirišče nad plezališčem. Povzpnemo se po stezi do stolpa, ki je del porušenega gradu, vstop nanj je prepovedan, saj lahko sprožimo kamenje, ki ogroža plezalce. Razgledi s tega dela Kraškega roba nas navdušijo. Viadukt, ki je zgrajen čez dolino, je seveda marsikaj spremenil, tudi razgledi niso več isti. Kaj kmalu prispemo do železniške proge, jo prečkamo in nadaljujemo po poti, ki vodi mimo travnikov na Kraškem robu. Nadaljujemo mimo radijskega stolpa po makadamski cesti, na prvem razcepu sledimo markacijam. Lahko si ogledamo cerkvico Marije Snežne, lahko pa nadaljujemo po makadamu pod Kraški rob vse do nad vasice Podpeč. In, če še nismo naveličani, lahko sledimo oznakam, ki nas pripeljejo vse do Hrastovelj. To je kar dober zalogaj, hoja po samem Kraškem robu do Hrastovelj traja slabih 6 ur, obuti in oblečeni moramo biti primerno, s seboj imejmo tudi dovolj tekočine. In seveda nas mora v Hrastovljah nekdo čakati, da nas odpelje nazaj do parkirišča nad Črnim Kalom. Ta del Kraškega robu je prav posebno zanimiv spomladi, saj je takrat sezona divjih špargljev, ki sramežljivo poganjajo pod grmovjem in po okusu daleč prekašajo gojene beluše. Zgodi se lahko, da Kraški rob ni vedno dobro markiran, vendar se ne moremo izgubiti, saj imamo cilj vedno na očeh. Iz Hrastovelj si lahko privoščimo tudi štiriurno krožno pot do kraške planote Lačne in nazaj. V Hrastovljah seveda ne moremo, da si ne ogledamo tudi cerkvice Svete trojice s prekrasnimi freskami mrtvaškega plesa. Cerkev je odprta vsak dan od 9.00 do 12.00 ter od 13.00 do 19.00. Ogled je voden in plačljiv, vstopnino plačamo oskrbniku cerkve.
Kraški rob je zanimiv prav v vsakem letnem času. Bil je in je še vedno naravna ovira in je bil zato zanimiv tudi za Rimljane, ki so tam zgradili veliko utrdb. V Črnem Kalu pod Kraškim robom pa najdemo gostilno Kraški rob, kjer si lahko privoščimo odlične domače specialitete. Gostilna se nahaja na stari cesti iz Kozine proti Kopru, v vasi Črni Kal, je tik ob sami cesti na levi strani in ima urejeno parkirišče. Odprta je vsak dan od 12.00 do 22.00, razen ob četrtkih.
