Slap Kozjak, slap, ki nas očara
Slap Kozjak obiskovalcev ne pusti ravnodušnih. Skriva se v grapi nedaleč od Kobarida in reke Soče in do njega je vredno priti, saj nas začara s svojo lepoto.
Kobarid je prijetno mestece pod Krnom ob reki Soči, na sredi poti med Tolminom in Bovcem. Če se v Kobarid pripeljemo iz smeri Tolmina, že od daleč nad krajem uzremo italijansko kostnico iz leta 1938, kjer počivajo posmrtni ostanki italijanskih vojakov padlih med 1. svetovno vojno na tem območju.
Kobarid je med prvo svetovno vojno, ko je ob Soči divjala Soška fronta, zaslovel v 12. soški bitki, ko se je tu zgodil tako imenovani »preboj pri Kobaridu«. Tedaj so Avstrijci pahnili italijansko vojsko vse do reke Piave v Italiji. Poraz je Italijane tako prizadel, da od takrat za besedo polom uporabljajo besedo caporetto, kakor se po italijansko imenuje Kobarid. Zgodovina Soške fronte je na ogled v Kobariškem muzeju, ki je leta 1993 za svoje delo prejel nagrado Sveta Evrope.
Zgodovina Kobarida pa sega še mnogo dlje, saj je bil naseljen že v halštatski dobi. Nedaleč stran od mesta na vzpetini Tonocov grad se nahajajo ostanki naselbine iz pozno antične dobe.
Pešpot do slapa Kozjak in nazaj je dolga 3,5 km ter zanjo potrebujemo približno eno uro, pri krožni poti čez Sočo pa malenkost več. Pot je primerna tudi za otroke, le čisto na samem koncu poti in ob slapu je potrebno na manjše otroke posebej paziti. Dostop je možen celo leto, previdni pa bodimo pozimi in po večjem deževju. V poletnih mesecih pa je ob slapu potrebno paziti tudi zaradi večjega obiska.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Simon Kovačič, Matej Podrekar, Jernej Čuk, Jurij Kete, Medina Radžić
K izhodišču za slap Kozjak se zapeljemo iz Kobarida v smeri proti Drežnici. Kmalu za Kobaridom se zapeljemo čez Napoleonov most čez reko Sočo in nato zavijemo levo ter že čez nekaj metrov parkiramo na urejenem parkirišču ob cesti. Parkirišče je sicer plačljivo, vstopnine za sam slap Kozjak pa ni.
Od tu dalje gremo peš, saj se pred nami po sončnem travniku proti slapu Kozjak vije prijetna makadamska pot. Po približno 600 metrih se ob koncu travnika potka malce spusti in pred nami uzremo smaragdno lepotico – reko Sočo. Sprehod nadaljujemo še približno 400 metrov ob reki Soči, nato pa pot zavije desno v grapo, po kateri teče potok Kozjak. Potka nas približno 700 metrov vodi skozi prijeten gozd in se le malce položno dviguje.
Ko prečkamo lep kamniti most iz leta 1895, pod njim lahko opazujemo slap Mali Kozjak, visok 8 metrov. Kmalu pa se pot obrne v desno in prečka potok čez zanimive mostičke. Od tu naprej bodimo malce previdni, sploh če imamo s sabo manjše otroke, saj so luštni mostički brez ograj in malce dvignjeni nad potok. Stene ob nas se naenkrat pričenjajo vedno bolj ožati, ob levi strani se povzpnemo po leseni galeriji mimo vogala… in obstanemo brez besed.
Pred nami je naravna dvorana, v kateri v zelenkasti tolmun pada slap Kozjak. To je slap Veliki Kozjak, visok 15 metrov. Dvorano je pred mnogimi leti izdolbel potok Kozjak, vrh dvorane pa se je udrl, tako da v jamo pronica svetloba, slap Kozjak pa je prav zaradi svetlobe, ki pada nanj še lepši in svetlejši.
Slap Kozjak lahko zapustimo po isti poti, toda prijeten obisk lahko še lepše sklenemo po krožni poti in ob dostopu do reke Soče, le-to prečkamo po lesenem visečem mostu. Z mostu pod sabo občudujemo smaragdno lepotico, v poletnih dneh pa pod nami veslajo kajakaši, ki se spuščajo po reki.
Čez reko prispemo do Kampa Lazar, kjer se lahko okrepčamo, saj imajo prijetno restavracijo, najbolj znani pa so po svojih palačinkah. Če bi v Kobaridu in okolici hoteli preživeti več dni, je bivanje pri njih prav posebno, saj se kamp in počitniška hišica nahajajo na prijetni jasi tik nad reko Sočo.
Pot nadaljujemo na levo proti Kobaridu in pri Napoleonovemu mostu zopet prečkamo Sočo ter se vrnemo na izhodišče. Nedaleč stran od izhodišča stoji še en kamp in sicer Kamp Koren, ki poleg prostora za kampiranje ponuja tudi bivanje v prijetnih eko brunaricah.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
K izhodišču za slap Kozjak lahko gremo peš že iz Kobarida, kjer parkiramo, saj je od Kobarida do izhodišča manj kot kilometer. Lahko pa se odločimo tudi za ogled Kobariške zgodovinske poti, ki je dolga 5 km in zanjo potrebujemo od 3 do 5 ur.
Kobariška zgodovinska pot združuje ogled naravnih in kulturnih znamenitosti Kobarida, tudi slap Kozjak. Pot lahko obiščemo sami, ali pa najamemo vodnika v TIC Kobarid v središču Kobarida, kjer se pot tudi prične. Pot nas najprej vodi mimo Kobariškega muzeja, nato se vzpnemo nad Kobarid, k italijanski kostnici, od koder nas čaka čudovit razgled po dolini Soče in dolini proti Breginjskemu kotu. K Tonocovemu gradu, vzpetini z ostalinami starodavne naselbine, pelje položna gozdna pot, od Tonovcovega gradu pa se po strmih stopnicah spustimo najprej do glavne ceste med Kobaridom in Bovcem ter še nižje, vse do reke Soče. To prečkamo po lesenem visečem mostu in si ogledamo slap Kozjak ter italijanske bunkerje iz prve svetovne vojne. Ob koncu se vrnemo po poti mimo travnika, prečkamo Napoleonov most in se vrnemo v Kobarid.
V bližini Kobarida je še veliko možnosti za izlet in oglede. Nedaleč stran od Kobarida, v vasici Vrsno se je rodil eden najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov Simon Gregorčič. Pokopan je na ljubkem gričku ob Soči, ob cerkvi Sv. Lovrenca nedaleč od Kobarida v smeri proti Tolminu. Njegov spomenik pa nas pozdravi v središču Kobarida.
Zapeljemo se lahko tudi do Drežnice, vasice po Krnom, znano po svojih izvirnih pustnih maskah. Nad Drežnico se razprostirajo planine Zapleč, Zaprikraj in Predolina, kjer kmetje v poletnih mesecih še vedno pasejo živino in lahko na planinah tudi kupimo domač sir in druge domače izdelke. Ali pa se zapeljemo na južno stran Krna in tamkajšnje sončne planine: Kuhinja, Leskovca in Zaslap. Tudi tam lahko kupimo domači sir, od tam pa je tudi izhodišče do vrha Krna.
Kobarid pa je znan še po nečem – po gurmanskih užitkih. V samem kraju in okolici je precej znanih gostišč, nekatere od njih so združene v Kobariški gurmanski krog. Da so tam v resnici doma pravi kuharski specialisti dokazuje Ana Roš, ki ustvarja v Hiši Franko v Starem selu, nedaleč od Kobarida. V letu 2017 jo je namreč svetovna akademija The World’s 50 Best Restaurants izbrala za najboljšo kuharico na svetu.
Slap Kozjak in Kobarid je res vredno obiskati.
