Stenar je gora, s katere lahko vidite severno steno Triglava
Stenarju
Iz megle Vrat se vzpnem pod tvoje stene.
Ko sonce se nad Triglavom zasmeje,
da zlatordeče zažarijo veje
jesenskih bukev, izpuhte koprene.
Kako sledi utrip srca koraku!
Pod vrhom z mehko trato je pobočje
postlano; tamkaj vzameš me v naročje
in skupaj se zazreva čez k očaku.
Ko sončiva v kraljevem se sijaju,
si ti moj princ in kralj me nič ne mika –
naj zviška pogleduje dol na naju.
Razglede v dalj uživava široke
na Trento, Pode – res prelepa slika –
in Triglav nama, princ moj, je iz roke.
– Mojca Luštrek
O slovenskih gorah obstaja veliko pesmi, ne samo napisanih na papirju, vendar tudi takšne, pri katerih lahko zraven pojemo. Ena izmed takšnih je na primer O, Triglav, moj dom. Pesem o Stenarju, ki jo je napisala Mojca Luštrek, pa lahko le zrecitiramo.
Stenar je gora v Julijskih Alpah, ki sega kar 2501 metra v višino. Poleti se nanj vzpne veliko dobro pripravljenih pohodnikov, saj poti na Stenar niso ravno lahke. Mogočni očak se dviga nad dolino Vrat, na samem vrhu pa lahko najdete vpisno skrinjico in žig. Z vrha vam ob lepem vremenu seže pogled na Dolkovo špico, Škrlatico, Cmir, Begunjski vrh, Bovški Gamsovec, Planjo, Razor in severno steno Triglava. Poleti za vzpon ni predpisane nobene priporočljive opreme, vendar se je potrebno primerno obleči in obuti, v zimskem času pa je priporočljivo imeti cepin in dereze.
Do izhodišča za na Stenar se podate iz Ljubljane na gorenjsko avtocesto in izberete izvoz Jesenice zahod, nato pa pot nadaljujete v smeri Kranjske Gore. Pred vasjo Dovje zavijete na cesto proti Mojstrani, od tam naprej pa sledite smerokazu za doline Kot, Krma in Vrata. Naprej se usmerimo smerokazu za dolino Vrat, kjer se pripeljete neposredno do koče pri slapu Peričnik, kjer na parkirišču lahko pustite avto.
Preden se odpravite naprej proti Aljaževem domu, kamor vas vodi smerokaz, si lahko ogledate še slap Peričnik. Sestavljata ga dva slapova, le da je spodnji bolj znan in si ga turisti večkrat ogledajo kot zgornjega. Spodnji slap je večji in bolj mogočen ter v višino meri kar 52 metrov, zgornji, ki teče nad njim, pa je visok le 16 metrov. Ena izmed posebnosti je, da se lahko pod slapom sprehodite, za sprehod pa ni treba odšteti niti centa.
Na Stenar se lahko povzpnete po več poteh:
- Od Aljaževega doma v Vratih (čez Sovrato), kar vam vzame približno 5 ur in 15 minut hoje. Pot velja za zahtevno označeno pot.
- Čez Zadnjico, kjer boste do Stenarja prispeli v 6 urah, pot pa velja za lahko.
- Mimo Ruskega križa, kjer boste hodili 6 ur in 15 minut, pot pa velja za zelo zahtevno in označeno.
- Od Aljaževega doma v Vratih čez Stenarska vratca, kar vam vzame 5 ur hoje, pot pa velja za zahtevno in neoznačeno.
- Mimo Pišnice, kjer se boste zamudili 6 ur, pot pa velja za zelo zahtevno in označeno.
Največ ljudi se poslužuje poti mimo Aljaževega doma, ki velja za zahtevno in označeno pot. Če se že podate na to pot, je dobro, da veste malce zgodovine, kdo je bil Jakob Aljaž in kako je prišli do nastanka Aljaževega doma.
Aljažev dom v Vratih se nahaja na 1015 metrih nadmorske višine. Velja za planinsko postojanko, nedaleč stran pa se nahajata še kapela svetega Cirila in Metoda ter zimska soba s pečjo na drva. Aljažev dom je dobil ime po slovenskem duhovniku, pesniku in skladatelju iz Dovjega, Jakobu Aljažu. Pomemben je bil predvsem zati, ker se je zavzemal za razvoj slovenskega planinstva in varoval triglavske gore pred potujčevanjem. Najprej je na mestu Aljaževega doma stala leta 1896 le lesena koča, nato pa je bil leta 1904 postavljen Aljažev dom. Sedanji dom je bil postavljen leta 1910, saj je prejšnjega zasul plaz z Dolkove špice. Dom danes upravlja PD Dovje–Mojstrana, velja pa za dobro izhodišče številnih planinskih poti. Od Aljaževega doma lahko vidimo predvsem razgled na gore in vrhove v dolini Vrat ter tudi Triglavsko severno steno.
Kapelica svetega Cirila in Metoda se nahaja nedaleč stran od Aljaževega doma in si jo je vredno ogledati, saj ne predstavlja čisto običajne kapelice. Imenuje se po svetemu Cirilu in Metodu, ki sta včasih srbela za pokristjanjevanje. Na mestu, kjer stoji kapelica, je bilo zaradi njene znamenitosti posnetih že kar nekaj TV-oddaj planinskega in duhovnega značaja. Kapelica je bila zgrajena leta 1928, načrt zanjo pa je naredil Ivan Vurnik. Med drugo svetovno vojno je bila poškodovana, vendar so jo kasneje obnovili.
Opis poti na Stenar od Aljaževega doma:
Najprej se po makadamski cesti odpravite do Aljaževega doma v Vratih, nato pa naprej gledate smerokaze proti Triglavi, Kriškim podom in Stenarju. Najprej nas pot še ne utruja, saj se še ne začne silovito vzpenjati. Ob poti lahko opazite zimski bivak, naslednja markantna točka pa je velik klin, ki predstavlja spomenik vsem padlim partizanom gornikom. Od spomenika naprej hodimo naravnost vse do označenega razpotja, kjer se usmerimo proti Pogačnikovem domu. Pot se kmalu za tem začne vzpenjati, nato pa pridemo do majhnega studenca, ki v sušnih obdobjih presahne. Pred nami je še nekaj minut hoje čez gozd, dokler ne pridemo do Sovrate in nato do bivaka pod Luknjo. Od tu naprej je pot bolj razgledna in strma. Opazimo lahko čudovit razgled na Triglavsko severno steno. Pot nadaljujemo po strmi poti vse do razpotja na Dovških Vratih, nato pa se usmerimo desno proti Stenarju in Križu. Od tam naprej nadaljujemo pot do razpotja pod stenarskimi vratci, nato pa nas čaka le še strma pot po pobočju, vse do vrha Stenarja.
Stenar velja za eno izmed težjih gora za planince, saj so vse poti, ki vodijo do samega vrha, zahtevne. Severna stena Stenarja se imenuje Trikot in je priljubljena med vrhunskimi plezalci, saj se tukaj nahajajo težke plezalne poti. Ker velja, da je Stenar na vse strani, razen proti jugozahodu, prepaden, nanj ni priporočljivo peljati kakšnih otrok, ki niso zmožni takšnega napora. Ko se odpravljate na Stenar, ne pozabite paziti na zaščitene gorske rastline kot so julijski mak, triglavska roža, svišč … Na poti lahko poleg metuljev v dolinah opazite tudi kozoroge, ki se navadno zadržujejo na odprtih skalnatih predelih nad gozdno mejo. V primeru, da se odpravljate kamorkoli v gore, ne pozabite na primerna oblačila in obutev ter železno rezervo.
Foto: Brane Kne, Blaž Ocvirk, Tomo Perne, Jasna Čemažar, Alenka Groboljšek.
