Cerkniško jezero je notranjski biser
Cerkniško polje leži v neposredni bližini mesta Cerknica. Ko se napolni, nastane jezero, ki velja za naše največje jezero. A ne le to; Cerkniško jezero je tudi največje presihajoče jezero v Evropi. Cerkniško polje je največje slovensko kraško polje z značilnim pojavom presihanja. Zavarovano je v okviru Notranjskega regijskega parka, v svetovnem merilu pa velja za eno pomembnih kraških zanimivosti.
Kraško polje je kot luknjasta skleda, ki leži ugnezdena med notranjskimi gozdovi. Dno Cerkniškega polja je ravno in poteka tik nad gladino kraške podtalnice. Nekoliko višje pa ima neprekinjen rob in reko ponikalnico – Stržen, ki je del reke s sedmimi imeni – kraške Ljubljanice. Ponikalnica Stržen je glavna vez, ki povezuje Cerkniško polje z ostalimi kraškimi polji, ki sestavljajo njeno porečje.
Zgodovina Cerkniškega jezera
Naši predniki si zapletenega pojava presihanja jezera še niso znali razložiti, zato je ta pojav takrat veljal za čudo. Še pred nekaj stoletji raziskovalci niso mogli docela dognati, zakaj polje občasno poplavlja. Cerkniško jezero so prvič omenjali že v antiki, od 15. stoletja naprej pa se pojavlja na zemljevidih Evrope. Janez Vajkard Valvasor je v 17. stoletju opisal polnjenje in praznjenje presihajočega Cerkniškega jezera in tako ponesel v svet njegovo ime.
Valvasorjev bakrorez iz leta 1689 lahko štejemo za eno prvih hidroloških študij kraškega pretakanja na svetu. V opisu bakroreza je zapisal: »… Razgrinjam torej svoje preštudirano delo … iz katerega je razvidno, kako nastanejo prav vse akcije in operacije tega jezera na naraven način. Če bi ta ali oni neverni Tomaž težko verjel, so li cevi in sifoni, kakršne kaže bakrorez zares v hribu, in menil, da so le prazen dozdevek moje domišljije, tedaj tudi ne more verjeti, da zgornje operacije v resnici tako potekajo; pa je le vse v resnici tako. …«
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Borut Zevnik, Jerneja Korošec, Lara Šega, Mateja Štembal, Sara Zakrajšek, Tihana Šimić, Uroš Florjančič, Zdenka Šfiligoj
Danes o tem čudežnem naravnem pojavu vemo že veliko več, marsikaj pa ostaja še zakrito, saj narave in njenih osupljivih pojavov nikoli ne moremo povsem dojeti.
Kako in zakaj Cerkniško jezero presiha?
Presihanje Cerkniškega jezera, kot se dogaja danes, je odraz naravnega stanja v kombinaciji z vplivom človekovih posegov v preteklosti. Na Cerkniškem polju se voda v povprečju zadržuje devet mesecev na leto, ostale tri mesece pa je polje suho. Če želite videti poplavljeno polje, je najbolje, da Cerkniško jezero obiščete v aprilu, maju, decembru ali januarju. Če pa vas bolj zanima suho dno polja s požiralniki, morate priti med avgustom in oktobrom.
Značilno je, da jezerska gladina hitreje narašča kot upada. Ob močnem deževju se jezero napolni v dveh do treh dneh, ob suši pa voda potrebuje tri do štiri tedne, da odteče. Nekako enkrat na deset let se zgodi, da jezero sploh ne presahne.
Cerkniško polje se v jezero spremeni takrat, kadar se vanj nateče več vode, kot je iz njega lahko odteče. Čeprav ima na dnu požiralnike, ti ne morejo požreti vse vode, če je priteka preveč. Ko se podtalna voda dvigne in hkrati kraški izviri dovajajo več vode, kot je skozi številne požiralnike in jame lahko odteče v podzemlje, začne na ravnici Cerkniškega polja nastajati jezero. Njegova velikost je odvisna od količine vode, ki ga napolni. Vodne razmere se tukaj hitro spreminjajo, zato nam vsak obisk Cerkniškega polja ponudi nekoliko drugačno podobo.
Cerkniško polje spreminjajo v jezero vode z Blok, Loškega polja in Javornikov. Največ vode priteka iz Loške doline, iz izvirov Obrh in Cemun. To sta močna kraška izvira pri naselju Gorenje jezero, katerih voda se zbira v Strženu. Veliko vode prispevata tudi kraška vodotoka Žerovniščica in Lipsenjščica, ki zbirata vode z Blok. Njuni strugi se vijeta v okljukih do požiralnikov sredi polja in Stržena. Cerkniščica je edini nekraški površinski vodotok, ki priteka na Cerkniško polje in pomaga polniti Cerkniško jezero. Skupaj s Strženom izginja v ponornih jamah Jamskega zaliva. Ko voda, ki sicer teče pod kraškim poljem, naraste, začne vreti skozi luknje v dnu polja. Obenem veliko vode priteka tudi skozi kraške izvire. Ko je dosežena kritična meja in na Cerkniško polje priteče več vode, kot je skozi požiralnike in jame lahko odteče, se začne kotanja polja polniti. Če obilno pritekanje vode z vseh strani traja več dni, voda zalije nižje dele polja in nastane Cerkniško jezero. Njegova povprečna globina znaša 10 metrov. Največja površina jezera je približno 29 km², ob močnem deževju pa lahko doseže celo do 38 km², s čimer Cerkniško jezero postane največje jezero v Sloveniji.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Ker pa ima Cerkniško polje v svojem skalnatem dnu številne luknje, jezero nenehno »pušča«. Kadar se jezero presuši, se v dnu polja pokažejo požiralniki iz žive skale. Nekateri med njimi, na primer Rešeto, so prave mojstrovine narave.
Na zakraselem robu jamskega zaliva ponorne jame Velika in Mala Karlovica ter Svinjska jama odvajajo velike količine vode v podzemlje pa tudi naprej proti Rakovemu Škocjanu, Planinskemu polju ter izvirom Ljubljanice. Ob zelo sušnih obdobjih voda izgine tudi v požiralnikih Zadnjega kraja, ki ima nadvse primerno ime, saj voda tu ostane do zadnjega. Gladina podzemne vode pod Zadnjim krajem se lahko zniža do 15 metrov.
Zaradi nenehnega izmenjavanja vodnatih in sušnih obdobij se na Cerkniškem polju ustvarjajo raznolika življenjska okolja, kar omogoča obstoj bogatega rastlinstva in živalstva.
Kaj vse lahko občudujemo ob Cerkniškem jezeru?
Bogastvo in pestrost rastlinskih in živalskih vrst na Cerkniškem polju zaradi nenehno spreminjajočih se kopenskih in vodnih okolij ne presenečata. Pravih vodnih rastlin je malo, prevladujejo močvirske rastline. Te so neke vrste »rastline dvoživke«, saj del življenja uspevajo v vodi, del pa na kopnem. Tam, kjer se voda zadržuje najdlje, rastejo trstičja in bičevja. Na nekoliko bolj suhih mestih uspevajo visoka šašja, ki na najbolj dvignjenih tleh prehajajo v mokrotne travnike. Ti so zaradi pisanega cvetja zelo barviti in vrstno najbogatejši. S pomočjo tradicionalne košnje jezerske ravnice človek že stoletja ohranja obsežne vlažne travnike, ki bi jih sicer ob popolni opustitvi košnje začela preraščati trstišča in grmišča. Prehodna barja Dujic in Osredkov so posebna življenjska okolja Cerkniškega polja, kjer uspevajo nekatere barjanske rastline, na primer srednja rosika.
Tudi živalstvo nas ob vsakem novem obisku Cerkniškega jezera očara s svojo raznolikostjo. Spomladi in poleti lahko na sprehodu po pravljično cvetočih travnikih občudujemo kar 125 vrst živo pisanih metuljev, v bližini vode lahko opazimo kačje pastirje, v vodi pa lahko zasledimo raka jelševca ali ribo. Na Cerkniškem polju prebiva tudi ogromno število pupkov, žab, zelenih reg in krastač, ki pa so kljub svoji številnosti ogroženi. Te dvoživke se spomladi množično selijo iz okoliških gozdov na tradicionalna mrestišča na polju.
Posebno presenetljiva sta bogastvo in raznolikost ptičjih vrst, ki prebivajo ob Cerkniškem jezeru. To je za ptice izredno pomembno območje ne le v slovenskem in evropskem merilu, ampak tudi v svetovnem. Do sedaj so opazovalci zabeležili 276 vrst ptic, približno 100 jih tu tudi gnezdi. Redno poplavljeni predeli Cerkniškega jezera na osrednjem delu polja so eno najpomembnejših gnezdišč v Sloveniji za številne vodne in močvirske ptice. Za ptice vlažnih travnikov, na primer kosca, so enako pomembni pozno košeni vlažni travniki. Velika vodna površina na Cerkniškem polju, ki se razteza med bogatimi gozdovi, je izredno privlačna za številne ptice, ki se selijo proti Sredozemlju.
Tu prebiva kar 45 vrst sesalcev. Rjavi medved, volk in ris živijo v okoliških gozdovih. Svoj dom ima tukaj tudi vidra, ki pa jo bomo v naravi le težko zasledili.
Še nekaj osupljivih podatkov
Ob hitrem polnjenju Cerkniškega polja se lahko v enem samem dnevu v jezero nateče kar za 4000 polnih olimpijskih bazenov vode.
Ob najvišjih vodah se Cerkniško jezero razprostira na površini 5.800 nogometnih igrišč.
V enem letu lahko na jezeru kosimo, plavamo, čolnarimo, jadramo, lovimo ribe, drsamo ali se sprehajamo po jezerskem dnu.
Po daljši suši lahko stojimo na jezerskem dnu in jezera sploh ne vidimo.
Eden najlepših krajev v Sloveniji
Ko sem obiskala Cerkniško jezero, sem pomislila, da je to resnično ena najlepših v točk v naši že tako prelepi in z raznovrstnimi lepotami bogati deželi. Ta notranjski biser je čudovito pribežališče za vse, ki bi si radi oddahnili v objemu neokrnjene narave. Očara nas že sprehod po potkah, obkroženih z zelenimi travniki in grmičevjem. Ko pridemo do jezera, lahko občudujemo njegovo veličino, se sprostimo ob nenehnem nežnem šumljanju in žuborenju vode, lahen vetrič, ki konstantno pihlja v bližini jezera, pa nas prijetno hladi. Poleti, če ni ravno sušno obdobje, lahko prinesemo s sabo brisačo in kopalke, se namestimo na očarljivi naravni plaži in v jezeru tudi zaplavamo. Bližina vode in gozdov poskrbita za odličen zrak, lepota in spokojnost neokrnjene narave pa nas napolnita z mirom in radostjo. Brez dvoma se bom k Cerkniškemu jezeru še velikokrat vrnila.
