Češka koča je že več kot stoletna dediščina v našem visokogorju
Nekaj najlepšega je, če se lahko podamo na kakšen sprehod po naravi. Občudujemo lahko razne cvetlice, živali, če se sprehajamo po hribih ali gorah, pa so razgledi še lepši. Nekateri se radi podajo samo do kakega slapa ali jezera. Tudi to je en del narave, kjer lahko uživaš ob njenih lepotah. Nekateri pa se radi podajamo malo višje in od tam občudujemo naravo ter poglede usmerimo v doline ali pa še višje na druge vrhove. Vsi vrhovi za vsakogar niso dostopni, nekateri se nanje ne upajo podati zaradi vrtoglavic, nekateri nimajo izkušenj z jeklenicami in klini. Seveda nam ni treba riniti visoko na dvatisočake, da bi lahko gledali razgled v dolino. Lahko se podamo tudi do kakšne koče v gorah, ki so večinoma lahko dostopne, včasih tudi res za vsakogar. Tudi izpred koč so prav lepi razgledi na vse strani. Ena krasna koča, ki je tudi dostopna vsem starostim, se nahaja nad Jezerskim. In sedaj se mogoče kdo vpraša, katera koča je to, da bi se jo splačalo obiskati. Tu se nahaja Češka koča na višini 1542 metrov nad morjem. Če smo bolj natančni z imenom, se imenuje Češka koča na Spodnjih Ravnah, ker tukaj, kjer Češka koča stoji, se ta ravnina imenuje Spodnje ravne.
Ko sem jaz prvič sem prišla z družino, smo bili vsi navdušeni, na kakšnem prijetnem kraju stoji Češka koča, kaki čudoviti pogledi se raztezajo tukaj. Nad kočo so prepadna pobočja Ravenske Kočne, vidi se severna stran Grintovca ter Dolgega Hrbta. Okoli Češke koče je zelo veliko prostora za pohodnike, da se odpočijejo ter naužijejo lepot, ki jih tukaj Češka koča ponuja. Je pa tudi poskrbljeno za najmlajše, saj imajo pred kočo tudi igrala, najmlajši in tudi večji se lahko zazibate na gugalnici. Zato se lahko brez težav na Češko kočo podate tudi z otroki.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Franja Štrigl, Mija Švab, Petra Novak, Tina Stegne.
In zakaj se imenuje Češka koča? Mogoče ni težko ugibati, ampak leta 1900 jo je zgradilo planinsko društvo iz Prage, zanjo pa vemo, da je na Češkem. V začetku 70. let 20. stoletja pa kočo prenovili, povečali in uredili še več prenočišč, ampak vseeno je ohranila podobo češkega stavbarstva. Sedaj jo upravlja planinsko društvo Jezersko. Oskrbnik te prekrasne Češke koče je bila Andrej Karničar kar 40 let, potem je bil Tone Karničar 10 let in od leta 2015 je Karmen Karničar. Do Češke koče je tudi od leta 1969 speljana tovorna žičnica, da jih oskrbujejo s hrano in pijačo. Tudi elektriko so speljali leta 1973 in naredili zbiralnik vode. Ker pa je koča že precej stara in jo tudi vremenske razmere včasih malo uničijo, jo morajo večkrat malo obnavljati in popravljati. Tako so morali zamenjati tovorno žičnico z novejšo leta 1985, leta 1989 pa so obnovili streho in kritino zamenjali z novimi skodlami. Ampak vedno, ko kaj obnovijo na koči, ima še vedno koča videz kmečke hiše iz Češke. Koča ni majhna, v njej imajo kar 70 sedežev, precej pa jih najdete tudi zunaj, okoli koče, imajo 6 sob, kjer je 20 postelj, tudi sobo s kupnimi ležišči imajo, in to kar dve s 33 ležišči. Če boste prišli sem pozimi, imajo tudi zimsko sobo s 6 posteljami, tudi WCc ima koča ter umivalnico, ampak z mrzlo vodo. V gostilniškem prostoru se lahko pogrejete ob peči. Zunaj je tudi helikopterska ploščad. Če pa bi radi še bolj podrobno izvedeli, kaj se v Češki koči nahaja, ali kako je spati tukaj, pa si kar rezervirajte posteljo.
Enkrat sem že omenili, da so tukaj res krasni razgledi na okoliške vrhove. Če se obrnete na vzhod, boste videli čudovit greben Koroških Bab, desno se dvigujejo Koroške Rinke, pred Koroškimi Rinkami je zelenica Ledine. Na jugu se vidi Dolgi Hrbet, ki se povezuje s mogočnim Grintovcem. Pod nami pa lahko gledamo Zgornje Jezersko ter Ravensko Kočno. Češka koča je tudi zelo lepo izhodišče za zahtevnejše vrhove. Lahko greste na Grintovec, kar boste potrebovali 3 ure zahtevne hoje, na Skuto vam bo vzelo 4 ure, ali pa se podate na Jezersko Kočno, kar vam bo vzelo nekje 3 ure in pol zahtevne poti. Če niste izkušeni, se na te poti ne podajajte. Raje ostanite pri Češki koči in uživajte ob razgledih. Na Češko kočo vodi kar nekaj poti, ena pot vas pripelje iz Makekove Kočne, kar tri različno zahtevne poti pa vas pripeljejo iz Ravenske Kočne. Vse poti pa so dolge od ene ure in pol pa tja do 2 uri.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Izhodišče
Ravenska Kočna; iz Ljubljane se morate peljati po avtocesti proti Kranju in greste za izvoz Kranj vzhod. Nato sledite tablam za Jezersko. Ko boste prišli na Zgornje Jezersko, boste opazili table za Planšarsko jezero. Peljete se mimo čudovitega jezera, kar si ga lahko tudi ogledate, ampak vaša pot vas pelje samo naprej po cesti, na koncu pa postane cesta makadamska, vi samo sledite tablam, ki vas pripeljejo na veliko parkirišče. Tukaj pustite svoj jekleni konjiček in se podate na svojo pot.
Opis poti; ta pot je dolga nekje 1 uro in pol in vas vodi mimo žičnice. Na parkirišču boste opazili table za Češko kočo in nadaljujete kar po cesti čez gozd. Po kakšnih 15 minutah boste prišli do tovorne žičnice, tukaj pa gre vaša pot za spodnjo postajo žičnice, saj so tudi table za Češko kočo. Pot je kar prijetna in zelo široka in prišli boste na eno prijetno jaso. Čez čas pa boste tudi opazili na enem prijetnem grebenčku klopco, da si malo odpočijete vaše noge. Če imate s sabo otroke, vam bodo hvaležni kratkega počitka. Na razpotjih samo sledite Češki koči, ker med potjo po gozdu se vam bosta priključili dve poti. Ko stopite ven iz gozda, bo vaša pot postala malo drugačna, ampak ne težka. Tukaj se vam sedaj tudi odpirajo prekrasni razgledi ter vas pričakajo jeklenice in lesene letve. Ne se ustrašiti te jeklenice, saj vam bo samo v pomoč. Ta teren se imenuje Hudičevi klanci, še naprej na 1500 metrih pa pridete do Mrzle doline. Tukaj naj bi se zadrževal bolj hladen zrak. Če je res, se sami prepričajte … Od tukaj nimate več daleč, še ena lesena lestev in že ste pri Češki koči.
Lahko se podate na Češko kočo tudi čez ferato, lahko greste po poti umik Žrela ali pa po poti čez Štulerjevo planino. Vse poti so prijetne, edino ferata ni za otroke. Na pot se podajte obuti v planinske čevlje, s sabo imejte dovolj tekočine in tudi kak sendvič je dobrodošel. Če niste navdušeni nad visokogorjem, a bi se vseeno radi približali goram od blizu, je Češka koča primerna za vas. Tukaj se res naužijete lepot prelepe narave.
