Divje jezero je jezero skrivnostnih globin brez dna

Vsakdo, ki se vsaj malce zanima za slovenske naravne znamenitosti, dobro ve, da Kras in kraška pokrajina predstavljata edinstvene značilnosti in znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. Veliko je besed o kraškem površju, ki predstavlja mnogo skrivnosti in edinstvenih pojavov, ki so postali tako velika posebnost, da so se združili v ime »kraški pojavi«.

Kras predstavlja kamnito ozemlje, kjer je vpliv naravne vode na apnenec ustvaril unikatne površinske oblike in podpovršinske oblike. Beseda »kras« v starem ljudskem izrazju pomeni kamnito pokrajino. Kras se razteza vse od Tržaškega zaliva in Vipavske doline ter Soško dolino in Brikini.

Lahko bi rekli, da je tudi Divje jezero eden izmed mnogih kraških pojavov. Divje jezero je namreč kraško sifonsko jezero, kar pomeni, da ima nek podzemni pritok. Pritok, ki ga ima jezero, se imenuje vokliški izvir. To je tip kraškega izvira, za katerega je značilno, da pritisk povzroči, da se voda iz velikih globin priteče na površje po strmih kanalih. Rov, po katerem priteka voda v Divje jezero je izredno strm, raziskan pa je le do globine 160 metrov. Njegova velikost znaša 0,23 hektara.

Kje pa se sploh nahaja Divje jezero? Ko se nahajamo v Idriji, se zapeljemo le dva kilometra južno in prispemo do kamnitega kotla iz več sto metrov visokih prepadnih sten, ki obrobljajo severni rob Črnovrške planote, v tem pa leži Divje jezero. Iz jezera odteka reka, ki se imenuje Jezernica in predstavlja najkrajšo površinsko tekočo reko v Sloveniji. Po kratkih 55 metrih se namreč izliva v reko Idrijco, ob sušnih obdobjih pa celo presahne. Če hočemo priti do Divjega jezera, se moramo z avtomobilom peljati iz Idrije po cesti v smeri Ljubljana, nato pa zavijemo v Belo. Od tu nas pot vodi do urejenega parkirišča, od koder se moramo odpraviti dalje peš. Urejena sprehajalna pot nas pripelje do neposredne bližine jezera. Kljub temu, da pot ni zahtevna, dolga in nevarna, je dobro imeti kvalitetno obutev.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Andreja Čefarin, Ines Klavžar, Nina Smeh, Vanja Slapar Ljubutin.

Divje jezero slovi po tem, da je njegova gladina vedno spokojna in popolnoma gladka, vendar jezero zna pokazati tudi svojo divjo plat. Ta nastopi ob in po močnem deževju, ko pride do močnih izbruhov vode. Nekateri pridejo tudi do hitrosti 60 m³/s. Jezero ne slovi le po svoji mirnosti, pač pa tudi po tem, da je precej hladno. Njegova temperatura namreč čez leto niha le med 7 in 10 °C.

Jezero so kot naravni spomenik zavarovali leta 1967, kot prvi slovenski muzej v naravi pa je za obisk urejeno vse od leta 1973, od takrat pa vsako leto pritegne vse več obiskovalcev, saj ima zelo pisan nabor tako favne kot tudi flore in s tem predstavlja en biser na ogrlici slovenske naravne dediščine. Divje jezero je leta 1933 postalo del krajinskega parka Zgornja Idrijca.

V samem jezeru živijo potočne postrvi, v jamskem delu Divjega jezera pa najdemo ogromno število drobnih podzemeljskih živali, poleg teh pa še glavno znamenitost Postojnske jame, človeško ribico. Divje jezero pa zaradi svojih edinstvenih življenjskih pogojev omogoča rast številnim rastlinam, med njimi je veliko tudi alpskih, ki so se zaradi hladnejših in osojnih predelov, nastalih zaradi visokih skalnatih sten, ohranile še po ledeni dobi. V senčnih delih skalovja najdemo kranjski jeglič (endemit, katerega cvetovi se odprejo šele v drugi polovici aprila). Neposredno ob jezeru najdemo tudi volčič ali kranjsko buniko, ki nosi ime po prvem idrijskem zdravniku, Joannesu Antoniusu Scopoliju. Omeniti velja še tevje, ki se imenuje po idrijskemu kirurgu Balthasarju Hacquetu. Poleg teh treh pa na območju jezera srečamo več kot 150 različnih vrst praprotnic in semenk.

Kljub temu, da se Divje jezero bohoti s svojo čarobno smaragdno barvo, ki ob deževju sicer izzveni, pa ima tudi temačen del. Veliko je bilo namreč potapljačev, ki so se odločili, da bodo raziskali skrivnosten kraški sifon in preverili globino jezera. Njihovi podvigi so se bolj ali manj končali tragično, saj so za pogum in raziskovalni duh plačali s smrtjo. Tisti, ki so dosegli globino 160 metrov, so za svoj spust potrebovali kar 420 metrov odvite vrvi, rov, v katerega so se spustili pa se je pričel šele na globini petnajstih metrov.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Kot pravi slovenski pregovor: »Tiha voda bregove dere«, tako tudi Divje jezero kljub svoji lepoti in spokojnosti skriva veliko skrivnostnega in temačnega. Skriva se v senci skal in mešanega gozda, zaradi česar je še toliko skrivnostnejše, je pa pravi užitek sedeti ob njem in preprosto uživati ob pogledu. Ker pa skrivnostno jezero ni dovolj dober razlog za to, da bi se nekdo od daleč pripeljal in ga občudoval, je Idrija s svojim okolišem, v katerega spada tudi Divje jezero, toliko boljša izbira za izlet, sploh če razmišljamo o tem, kam popeljati na izlet svojo družino ali pa kogarkoli drugega ljubljenega.

Za otroke je prava atrakcija, če se najprej zapeljemo v Idrijo, kjer je veliko zanimivega, največja atrakcija pa je seveda Antonijev rov. To je najstarejši (še ohranjeni) vstop v Rudnik živega srebra in eden izmed najstarejših v Evropi. Ime nosi po Svetemu Antonu Padovanskem, zaščitniku pred nesrečami in jamskemu patronu. Za turistične oglede je urejen že štirinajst let. Ko se odločimo za ogled, nam najprej predvajajo kratek video, v katerem nam predstavijo Antonijev rov, nato se oblečemo v »rudarska oblačila« in zatem se odpravimo v rov, ki z umetnimi rudarji, posnetimi zvoki in srhljivo osvetljavo predstavlja življenje rudarjev. Seveda pa se je treba najprej pozanimati o urniku, kdaj si je rov možno ogledati.

Od tod se lahko odpravimo na kosilo v eno izmed lokalnih gostiln, kjer lahko okusimo tiste »prave« idrijske žlikrofe. Recept zanje velja za tradicionalnega, opisan pa je bil nekje v sredini devetnajstega stoletja. Manj znana idrijska jed se imenuje idrijska bakalca.

Ko si napolnimo želodec pa se lahko zapeljemo, ali pa odkolesarimo do parkirišča, od koder se sprehodimo v pravo idilo, kjer lahko brezskrbno uživamo, otroci pa lahko pri robu jezera namakajo noge in čofotajo. Jezero je kot nalašč tudi za čudovite fotografije, saj kot pravijo, če nisi fotografiral, nisi bil tam.

Divje jezero predstavlja pravo pašo za oči, če le nimamo smole in ne pridemo dan za močnim deževjem, ko si jezero še ni opomoglo in še ni pridobilo nazaj svoje prelepe značilne barve, s katero se ponosno bohoti pred ostalimi slovenskimi jezeri. Zato je dobro preveriti vremensko napoved za naslednji vikend in si ogledati zemljevid, kako se pride do Idrije ter Divjega jezera. Pa srečno pot!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja