Jerebica je čudovit razglednik nad Rabeljskim jezerom
V Julijskih Alpah se med Slovenijo in Italijo skriva ena mogočna gora, ki se imenuje Jerebica. Jerebico se težko zgreši. Čeprav po višini je skromen dvatisočak, premore za plezalce zanimivo ostenje. Že samo ime gore je zelo zanimivo, kaj šele podvig na njo. Jerebica je visoka 2126 metrov in ni najbolj lahek vzpon na njo. Kot sem že omenila, Jerebica leži na meji ter spada pod Kaninsko gorovje oziroma skupino, a je odmaknjena na skrajni severni konec pogorja. Jerebica gleda v jezersko dolino s severozahodnega dela, jugovzhodni del gore gleda v dolino Možnice, severni del na mejni prehod Predel. Skromne pojave ji torej ne moremo očitati, kot tudi ne skromnih razgledov z vrha. Tik pred seboj imamo severno ostenje Rombona in Ribežnov, vzhodno stran zapira širna Loška stena, Rabeljsko jezero pa je več kot tisoč metrov niže pod našimi nogami. Preden se hočemo podati na Jerebico, se je res najbolje pozanimat, če je za nas primerna. Ker Jerebica res ni primerna za vsakogar. Za Jerebico moramo biti res dobro kondicijsko pripravljeni, zato res premislite če ste primerni za njo. Na njo vodita dve označeni kar zahtevni poti, ena iz doline Možnice, ena pa iz Bele Vode. Obe poti sta zahtevni, sta obe označeni, ampak, kot sem že omenila, kondicijsko zahtevni. Iz naše, slovenske strani vam bo vzela več kot 5 ur hoje, iz Italijanske strani pa slabe 4 ure. Zato pravim, ni primerna za otroke, edino če so res že pravi hribolazci in prehodijo take poti brez problema. Ker pa je pot kar dolga in med potjo ni nikjer izvira vode, si morate s sabo vzeti kar nekaj litrov vode. V poletnem času zna tukaj kar biti vroče, zato je takrat potreba po pitju še večja. Zato se opremite z tekočino in se odpravite na Jerebico.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Ana Ponikvar, Jasmina Milutinovič Kemper, Jure Bak, Rok Petrušič.
Izhodišče:
Možnica: najprej morate priti v Bovec in vožnjo nadaljujete za Log pod Mangartom in mejnemu prehodu Predel. Ko se peljete mimo Kluž, glejte na števec, nekje po 4 kilometrih se usmerimo levo Možnica. Ta tabla se nahaja pred Logom pod Mangartom. Lepo je označeno, parkiramo pa takoj ob cesti, naprej se ne smemo peljati. Tu na parkirišču bomo tudi opazili table Jerebica, ki nas usmerjajo.
Opis poti: od parkirišča se sprehodimo kar po cesti naprej. Ta cesta nas bo kar nekje 40 minut peljala do razpotja, kjer bomo tudi cesto zapustili. Zato se ne ustrašite, da se cesta vleče in ji ni konca. Smerokazi ter označena pot nas bodo usmerili naravnost, ker cesta pa se nadaljuje do doma v Možnici. Od tu dalje pa se tudi podamo na malo bolj zahtevno pot in ne bomo več hodili po ravnem terenu. Pot, ki nas vodi po planinski označeni poti, nas kar hitro pripelje tudi do strmega vzpona, ki pa bomo tudi opazili prva varovala. Varovala so samo v pomoč, da se lažje vzpnemo po skalnem terenu. Ni pa nič hujšega in zahtevnega. Višje pridemo na travnat teren, ki se lahko zgodi, da je bolj zaraščen, ampak pot bomo vseeno videli in ji sledili. Naša pot bo tudi postajala vse bolj odprta in nam ponujala vse lepše razglede na okolico. Po dobrih 3 urah hoje bomo le prispeli na Jezersko sedlo. Tukaj tudi bomo sedaj zapustili Slovenijo in se podali naprej po italijanski strani. S sedla se usmerimo po desni poti naprej na Jerebico. Tudi tukaj se lahko zgodi, da je pot malo zaraščena, ampak se lepo vidi kje moramo nadaljevati. Nadaljnja pot je vse bolj težko prehodna, kar vzpenja se in ponekod je dobro, da smo malo pazljivi, posebej če je teren moker. Zadnji del poti je vse bolj skalnat, ampak ko pridemo na vrh, pa nas zgoraj tudi pričaka travnat vrh. Ko bomo stopili na sam vrh Jerebice, bo ves naš trud poplačan. Zgoraj vas bodo pričakali fantastični razgledi na celotne Julijske Alpe. Res ste si zgoraj prislužili en lep počitek, nekaj dobrega dajte v želodec in za zaslužek lahko tudi spijete eno hladno pivo, če ste si ga prinesli s sabo. Ker ste si ga tukaj res zaslužili, saj ste kar 5 ur, nekateri več, morali prehoditi do teh fantastičnih razgledov. Vrnemo se nazaj po isti poti, ampak lepo počasi, saj bomo pravi čas prišli nazaj do avtomobila.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Bele Vode: spet se iz Bovca peljete proti mejnemu prehodu Predel. Sedaj se kar zapeljite čez mejni prehod vse do Rabeljskega jezera. V križišču pri jezeru se usmerite na levo cesto za Sella Nevea. Peljite se mimo jezera in se peljite po cesti naprej. Bodite pozorni, ko se peljete do mostu in prečite potok Bele vode/Rio Bianco. Opazili boste na levi strani parkirišče, lahko pa se zapeljete malo nižje, tam še je več prostora za parkirat.
Opis poti: s parkirišča se napotimo kar po poti naprej in bomo opazili table. Ker smo na italijanski strani, nas table Jerebica usmerijo malo drugače. Ne bo pisalo Jerebica, ampak Cima del Lago in gledamo številko 653 na oznakah. Pot nas bo vodila kar en čas po gozdu. Tukaj se poleti lahko najemo tudi gozdnih jagod in si takoj napolnimo želodčke z zajtrkom. Ko bomo prišli iz gozda, pridemo v eno prijetno dolino, kjer se držimo bolj desne strani. Pot je lepo označena, tako da ni strahu, da bi se izgubili in zašli. Sedaj se tukaj tudi konča hoja po senci in pot bo vedno bolj izpostavljena soncu in poleti vročini. Tudi pot nas čaka po melišču, kar zna tudi biti bolj vroče. Ker je ta pot dosti krajša kot iz Možnice, bomo tukaj hitro prišli do Jezerskega sedla. Tukaj se nam pridruži pot iz Možnice. Tu se začne tudi malo bolj vse skupaj vzpenjati in postane pot tudi malo bolj zahtevna kot do sedaj. Od tu najprej moramo biti bolj pazljivi, malo tu pa tam se poprijeti za kakšno skalo. Ampak nam ne sme delati težav. Seveda, ves trud pa bo poplačan na vrhu Jerebice. Fantastični razgledi nam vso težko pot poplačajo.
Če ste bolj ali manj izkušen planinec, imate dovolj kondicije za hoditi po hribih cel dan, ste primerni, da se podate na Jerebico. Ni zahtevna gora, da bi nas pričakale zajle in klini, ampak kondicijsko je zahtevna gora. Vzemite si dovolj tekočine, hrane, primerno obutev ter zaščito pred soncem in se odpravite na čudovito Jerebico, ki vas pričakuje nad Možnico. Pa varen korak ter lepo vreme vam želim.
