Dobrča slovi po svojem izjemnem razgledu z balkona Gorenjske
Priljubljena gora med Begunjami in Tržičem na Gorenjskem, ki se dviga neposredno iz ravnine, znana tudi po svojih dih jemajočih razgledih z balkona Gorenjske, se imenuje Dobrča. Zaradi številnih lahko dosegljivih poti je tako njena dostopnost primerna prav za vsakega, ki rad planinari in si želi izkoristiti svoj prosti čas v naravi.
Na goro Dobrča se lahko povzpnete po kar 15 različnih poteh, zato predstavlja pravi raj vsem planinskim raziskovalcem. Hojo si lahko povsem prilagodite svojemu časovnemu okvirju, saj si lahko izberete poti v razponu od 1 h 25 minut, tu boste začeli svoj pohod iz Bistriške planine in pa vse do 4 h in 30 minut, pot, ki predstavlja nezahteven vzpon iz Lajba. Vsekakor pa nam vse poti predstavljajo prijeten, označen korak na vrh Dobrča, saj je prav vsaka izmed poti označena kot lahka označena pot z izjemo poti iz Brezja pri Tržiču čez Lešansko planino, ki predstavlja delno zahtevno pot. Za vse tiste, ki obožujete dejstvo, da se lahko v najkrajšem času dodobra spotite, si za izhodišče poti izberite mesto Tržič, s koder se boste v 3h in 10 minutah, če pa ste kondicijsko dobro pripravljeni pa še prej, uspeli premagati kar 1119 metrov višinske razlike. Tokrat sem se odločila, da se odpravim po poti iz Brezja pri Tržiču, preko Bistriške planine in do Dobrče, na koncu pa se nekoliko spustim do koče, kjer pocrkljam še svoje brbončice.
Za ponovitev moje prijetne poti na vrh Dobrča se z gorenjske avtoceste usmerite na izvoz Ljubelj in sledite cesti do izvoza za Tržič, kjer pred bencinsko črpalko zavijete na desno. V križišču nato zavijete levo in se takoj pri krožišču usmerite na drugi izvoz za Bistrico pri Tržiču. V križišču zavijete desno in se usmerite na Begunjsko cesto. Začnete se vzpenjati in kmalu za naseljem Brezje ob levi strani lahko opazite cerkev sv. Neže, kjer zavijete ostro desno na makadamsko cesto. Na manjšem parkirišču parkirate svoj avtomobil. V poletnem času se marsikdo po tej cesti zapelje nekoliko višje in si skrajša dolžino svoje poti, pozimi pa se zaradi snega in zdrsov ljudje za tak podvig raje ne odločijo in parkirajo spodaj, večkrat tudi kar pri sami cerkvi. V zimskem času boste lahko ob progi sem in tja opazili tudi sankače, ki se odločijo za spust cesti, zato le previdno hodite ob robu cestišča. Tu se začne vaša pot, ki sledi oznakam Dobrča, te pa vas vodijo do označenega križišča, kjer se lahko usmerite levo po običajni pešpoti na Dobrčo, lahko pa se usmerite desno v smeri Lešanske in Bistriške planine. Sama sem se usmerila na desno, kjer sem nadaljevala po asfaltni cesti, ki nam ob stičišču z makadamsko na desni omogoča izjemen pogled proti Gorenjski. Poleg je postavljena tudi klopca, na kateri si lahko za trenutek odpočijete in naredite kakšno fotografijo. Za razgledno točko pot preide v gozd, ki se zložno in počasi po cesti z manjšim naklonom vzpenja kakšno uro vse do Bistriške planine. Ko preidete v širši del lahko na drevesu opazite markacijo za Bistriško planino, ki se nahaja na desni strani dobre tri minute stran od gozda, vi pa tu nadaljujete naravnost po makadamski cesti. Že po nekaj časa po krajšem vzponu opazite leseno kočo, ki stoji na manjši, Breški planini. Čez nekaj časa preidete na razpotje in nadaljujete desno po strmem kolovozu v smeri Lešanske planine.
Cesta postaja vse ožja in ima nekaj razpotij, a se držite smerokazu Dobrča in se počasi vzpenjajte naprej. Tik pred razpotjem pred Lešansko planino se dokaj strmo vzpenjate po cesti, ki mu sama večkrat pravim kot klanec, ki se kar ne neha in ne neha. Pridete do razpotja, kjer vas do Dobrče vodita dve poti, na desni strani pa lahko opazite pastirsko kočo na planini. V primeru, da se želite napotiti direktno do koče na Dobrči, potem izberite pot na levo, sama pa sem izbrala pot na desno, ki je krajša in predvsem bolj razgledna. Nadaljujete pot na desno pod planino, ki vas položneje pelje vse na drugo stran, na vzhodni del planine, kjer se nato obrne nazaj v levo in se po kar nekajminutnem vzponu združi z običajno potjo na vrh Dobrča. Sploh pozimi je ta pot manj oblegana, zato priporočam, da s seboj vzamete topla oblačila, gamaše in se pripravite, da se vam bo korak v sneg vdiral. Nadaljujte ostro desno in po običajni poti skozi gozd sledite do vrha Dobrče, ki se nahaja na 1634 metrih nadmorske višine. Dobrča je znana predvsem po svoji posebni legi – spada namreč v sklop Kamniških Alp, a se jo po navadi prišteva h Karavankam. Prav tako jo od Storžiča loči le globoka dolina. Od tu se potem spustite nazaj do razpotja in sledite markacijam za Kočo na Dobrči, ki nekaj časa potekajo po gozdu, potem pa se spustite mimo doma na Podgorski planini in se povzpnite po hribu navzgor na vrh, kjer vas pričaka Koča na Dobrči. Ta se nahaja, kar nekaj metrov nižje od samega vrha Dobrča, in sicer leži na 1478 metrih nadmorske višine.
Koča je v poletnem času odprta ves čas, v zimski sezoni pa je koča oskrbovana vse od četrtka dopoldne do nedelje zvečer ter ob praznikih, ko nam ob prečudovitem razgledu na del Julijskih Alp in del zahodnih in osrednjih Karavank nudijo polno domačih dobrot. Pred nekaj leti je prav ta koča kar dvakrat zapored slovela po nazivu najbolj priljubljene planinske koče. Pravijo, da od tam ne morete ostati oditi lačni, saj asortiment vseh domačih jedi omogoča, da prav vsak najde nekaj za svoj lačen želodček. Na voljo imate vse od različnih enolončnic, krvavic, pečenih svinjskih reber, ajdovih žgancev, kislega zelja, pečenic, sirovih štrukljev do sladkih palačink in jabolčnega zavitka. V poletnem času pa vam priporočam, da si privoščite skodelico domačega kislega mleka.
Ko si odpočijete, se lahko v primeru, da vam je ostalo še nekaj energije, za še lepši razgled v lepem vremenu povzpnete še na nekaj minut oddaljen Šentanski vrh. Prav tako lahko ob sestopu in vrnitvi na severovzhodnem pobočju Dobrče obiščete tudi 730 metrov visok Tominčev slap, ki ga je vredno obiskati v sezoni, ko je veliko vode. Do njega najlažje dostopate iz Šentanske doline.