Grad Rajhenburg je bil prvič omenjen v 9. stoletju
Verjetno ste že slišali za »Chataux de la Loire«. To so gradovi ob reki Loari v Franciji. Pa ne samo gradovi, to so pravi dvorci. Imamo pa tudi v naši prečudoviti Sloveniji ogromno gradov. Nekateri so v ruševinah, nekateri se obnavljajo, mnogo pa je gradov v Sloveniji, ki so že obnovljeni in živijo novo, bogato, kulturno življenje. Nekoč so služili v obrambne namene in bili stanovanja gospode, danes pa v njih teče drugačno življenje, življenje v stalnih in občasnih razstavah, kulturnih dogodkih, manifestacijah, koncertih in podobno.
Francozi imajo reko Loaro, v Sloveniji pa imamo reko Savo, ki teče čez celotno Slovenijo, od izvira v Julijskih Alpah, in sicer Save Dolinke v Zelencih pri Podkornu in Save Bohinjke, ki priteče od Bohinjskega jezera. Obe se v bližini Radovljice združita v reko Savo. In tudi ob reki Savi najdemo vrsto čudovitih gradov. Omenimo samo nekatere. Že v Radovljici se nahaja čudovito obnovljena Graščina Radovljica, nedaleč stran od Radovljice pa tako imenovani Pusti grad ali Lipniški grad, od katerega pa so ostale le še redke, a za ogled zanimive ruševine. Malo nižje se nahaja grad Khislstein v Kranju, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej. Bolj na gosto pa so gradovi posejani v spodnjem toku reke Save. Nekateri stojijo na mogočnih vzpetinah, kot primer Grad Sevnica in Grad Rajhenburg. Drugi pa v ravnicah ob reki, kot na primer Grad Brežice in Grad Otočec na reki Krki.
In če ste ljubitelj gradov, zagotovo ne boste šli mimo gradu Rajhenburg. Grad Rajhenburg se nahaja na levem bregu reke Save, na mogočni skali nad krajem Brestanica pri Krškem. Do gradu Rajhenburg lahko pridemo iz celjske smeri, če se pripeljemo po avtocesti Ljubljana-Maribor, ali pa iz smeri Krškega oziroma Brežic, če smo prišli po avtocesti Ljubljana-Zagreb. V obeh primerih moramo tik pod gradom prečkati reko Savo in se nato takoj, ko pridemo čez most, usmeriti levo na cesto, ki nas v par minutah pripelje do gradu Rajhenburg.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Dragica Žnidarec, Leon Zupanc, Mira Bratun, Mojca Kozlevčar, Stane Černivec, Toni Lapornik, Miro Četrtič
Pred gradom je dosti veliko brezplačno parkirišče. Od parkirišča do gradu se sprehodimo po lepo obnovljenem zidanem grajskem mostu, s katerega imamo na desni strani čudovit razgled na v tem delu toka umirjeno reko Savo.
Grad Rajhenburg ima odprta vrata za obiskovalce vse dni v letu, razen ponedeljkov in 1. januarja, 1. novembra in 24., 25., 26. ter 31. decembra. V zimskem času, od oktobra do marca, je odprt od torka do petka med 10. in 16. uro, ob vikendih med 10. in 17. uro, od aprila pa do 3. sobote v juniju od torka do nedelje med 10. in 18. uro, od 3. sobote v juniju do avgusta, od torka do nedelje med 10. in 20. uro in v mesecu septembru, od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Vstopnina za odrasle znaša 5,00 EUR, za upokojence, šolarje in študente 3,50 EUR, otroci do vstopa v šolo pa imajo prost vstop. Družine lahko kupijo družinsko karto, ki stane 8,00 EUR. Za doplačilo 1,00 EUR po osebi lahko izkoristite možnost avdio sistema vodenja. To pomeni, da dobite slušalke in sprejemnik, se sami sprehajate po gradu, hkrati pa preko oddajnikov, ki so nameščeni na dvajsetih mestih v gradu, sprejemate informacije muzejskega vodiča.
Grad Rajhenburg je bil v listinah prvič omenjen že v 9. stoletju in ga je bilo zato šteti med najstarejše gradove v Sloveniji. Prvotna utrdba je bila porušena in današnji grad Rajhenburg je zgrajen šele v začetku dvanajstega stoletja. Grad ima dolgo in zelo zanimivo zgodovino. Kot rečeno je bil zgrajen v dvanajstem stoletju s strani salzburškega nadškofa Konrada prvega. V gradu se je izmenjalo kar nekaj lastnikov, najdlje pa so v njem živeli menihi trapisti. To so bili zelo delavni menihi, saj so imeli v lasti mnoga polja, vinograde in hleve, v katerih so delali. Imeli so prvi traktor v Posavju, telefon, lastno elektrarno, tiskarno … Izdelovali so tudi odličen sir trapist in imeli prvo pravo industrijsko proizvodnjo čokolade.
V času med drugo svetovno vojno je bil grad Rajhenburg v rokah Nemcev, ki so prek gradu Rajhenburg v Nemčijo izgnali na tisoče ljudi. Po vojni pa je bil v Gradu Rajhenburg kazensko-poboljševalni dom za ženske.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Od leta 1968 ima grad Rajhenburg novo vlogo in pozneje, od obnove, ki se je začela leta 2011, tudi novo, obnovljeno podobo. Danes so v gradu številne stalne in občasne razstave, ki nam pričajo zgodbe iz daljnje in bližnje zgodovine. V gradu prirejajo mnoge koncerte, predavanja, seminarje in delavnice. Skratka, življenje danes na gradu Rajhenburg je izredno živo, raznoliko, bogato in zanimivo.
Pred gradom je dosti veliko brezplačno parkirišče. Od parkirišča do gradu se sprehodimo po lepo obnovljenem zidanem grajskem mostu, s katerega imamo na desni strani čudovit razgled na, v tem delu toka, umirjeno reko Savo.
Ob vstopu skozi grajska vrata se nam odpre pogled na veliko, prelepo grajsko dvorišče. Na poti skozi grad boste spoznavali arhitekturo tega mogočnega gradu. V njem boste lahko občudovali značilnosti romanike, gotike, renesanse in sodobne arhitekture. V mnogih sobanah se nahaja grajsko pohištvo iz 18. in 19. stoletja, ki ga je gradu v stalno zbirko dal Narodni muzej Slovenije. Gre za različne kose pohištva, ki pričajo zgodbo iz davnih časov.
Poleg stalne zbirke pohištva si boste na Gradu Rajhenburg lahko ogledali še muzejsko zbirko, ki priča o življenju in delovanju menihov trapistov. Potem je tu še stalna razstava starih razglednic, ki prikazujejo utrinke iz življenja Brestanice nekoč, pa razstava , ki prikazuje stavbni razvoj in prenovo Gradu Rajhenburg. Globoko se vas bo zagotovo dotaknila razstava »Slovenski izgnanci 1941-1945«, ki pripoveduje o tragičnih zgodbah ljudi, družin, posameznikov, ki so bili med drugo svetovno vojno izgnani v Nemčijo. Podobno, o žalostnih usodah posameznikov, pripoveduje tudi stalna razstava »Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966«.
Ljubitelji likovne umetnosti lahko občudujete likovna dela svetovno uveljavljenega umetnika Jožeta Ciuha, katerega predniki izhajajo iz Brestanice. Stalna razstava njegovih del nosi naslov »Podobe časa«.
Mlajše pa bo verjetno najbolj navdušila stalna zbirka odličij s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger našega najboljšega atleta Primoža Kozmusa.
Poleg razstav na gradu organizirajo še razna predavanja, pedagoške delavnice in pa seveda koncerte, gledališke predstave, druge kulturne dogodke …
Omenimo naj še, da se je mogoče na Gradu Rajhenburg tudi poročiti. Grajski poročni obred je mogoče izvesti brezplačno v romanski dvorani, vsako soboto med 12. in 18. uro, ko je dvorana uradni prostor, ali pa najeti prostore, ki jih nudijo po veljavnem ceniku, in sicer se lahko poročite v okrogli dvorani, v renesančni dvorani, v atriju gradu, v romanski ali pa v gotski kapeli. Na gradu bodo poskrbeli, da bo vaša poroka res »grajska«.
Če boste obiskali grad Rajhenburg, vas bo ta s svojo mogočnostjo, lepoto in bogato vsebino zagotovo očaral.
Elvira Mikuž
Všeč so mi objave lepote Slovenije