Krvavec ni le zimska pustolovščina, zanimiv je tako spomladi, poleti kot jeseni
Ko zapade sneg povsod prevlada neka posebna zimska radost. Mogoče je na račun kidanja, posipanja soli in čiščenja dvorišča res mnogo nerganja, vendar kljub temu sneg ponudi neko posebno vrsto veselja in razigranosti. »Bele dneve« je seveda zelo dobro izkoristiti tudi za gretje ob kaminu, branje kake knjige ob kakavu ali vroči čokoladi, skrivanje pod odejo in gledanje filmov. Tisti bolj razigrani pa v snegu vidijo neskončno nekih možnosti za razne dejavnosti od kepanja pa do postavljanja sneženega moža. Poseben čar zime je tudi izlet na kako lepo vzpetino, kjer se lahko neomejeno smuča in sanka. Francija je le ena izmed dežel, kamor se največ ljudi odpravi na tedenski smučarski dopust, a tudi v Sloveniji ne manjka krajev, kjer se je lepo skriti, skupaj s smučmi vred. Krvavec je le ena izmed teg premnogih izbir.
Krvavec ni le smučišče, pač pa je tudi eden izmed vrhov v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki nam nudi prekrasen pogled s svojega vrha. Sam vrh Krvavca se nahaja na višini 1853 metrov, najdemo pa ga v samem osrčju smučišča. Natančneje, nahaja se v občini Cerklje na Gorenjskem. Občina združuje kar 31 različnih naselij, najbolj znano mesto občine pa je najverjetneje istoimensko mestece, Cerklje na Gorenjskem. V občini se nahaja tudi naselje Dvorje, kjer se je rodil naš znameniti skladatelj in pa tudi dirigent, Davorin Jenko. Med drugim je uglasbil pesmi kot sta Jenkova Naprej zastava slave in pa Lipa zelenela je. Prav v Cerkljah pa se je rodil tudi Ignacij Borštnik, po katerem se danes imenuje nagrada za življenjsko delo igralcu/ki, Borštnikov pristan.
Tisto, kar dela Krvavec najbolj znan, je prav gotovo južna lega, ki nam ponuja lep razgled. Smučišču, ki se nahaja na pobočju Krvavca, se uradno reče zimskošportno središče RTC Krvavec in baje tu vedno zapade prvi sneg v Sloveniji. Smučišče je od Ljubljane oddaljeno le dobrih 25 kilometrov in zaradi tega velja za stolnici najbližje smučišče.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
Avtorji fotografij: Ida Kristan Lebar, Marjeta Iglič, Mateja Kastrat, Nika Viltužnik, Tamfy Mlakar, Tina Stegne.
A kako je Krvavec sploh prišel do svojega »krvavega« imena? O tem obstajata dve teoriji. Prva govori o času, ko so se pri nas dogajali turški vpadi. Domačini so z zvijačo Turke spravili v prepadne stene Kokrškega grebena in to v zelo slabem vremenu. Za Turke je bila ta pretkana zvijača usodna in ime Krvavec naj bi spominjalo na potoke prelite krvi tistega dne. Druga teorija pa govori o dveh ajdovskih deklicah, ki so ju lovili Pesjani, v strahu pa sta se zatekli v planine. Pesjani so se maščevali tako, da so ubili njunega očeta in uničili njegov grad. Deklici sta tako bridko jokali, da je v dolino iz gora pritekel krvavi potok iz solz. In tako se ta gora danes imenuje Krvavec.
A Krvavec ne slovi le po krvavih zgodbah o nastanku imena in smučišču, pač pa tudi zaradi sto metrov visokega stolpa iz betona in železa, ki je oddajnik za RTV Slovenija. Mogoče pobočje Krvavca res ni kako francosko ali rusko, je pa zaradi svojih lastnosti prav gotovo idealna izbira za smučarski vikend ali smučarsko nedeljo.
Do smučišča lahko dostopamo v vseh letnih časih. Ena možnost dostopa je kabinska žičnica, ko ni snega pa lahko brez težav pridemo tudi po cesti iz Cerkelj, ki se bije preko Ambroža pod Krvavem. Tod najdemo tudi Dom na Krvavcu, ki je tako prenočišče kot tudi izvrstna okrepčevalnica oziroma gostišče. Nudijo različne dejavnosti, različne jedi, disko, savno in prenočišče s tušem. Če želimo na Krvavcu ostati dlje, potem si je dobro že v naprej rezervirati termin, da ne bi kasneje prišlo do kake slabe volje. Poleti je lahko to krasen cilj za kak pohodniški izlet, saj na sam vrh vodijo kar štiri različne poti, ki jih lahko uberemo.
Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.
Dve se začneta na Planini Jezerca, ena traja uro in pol, velja pa za lahko pot in je v celoti označena. Druga pot, ki gre čez Razor, pa traja dobri dve uri in je neoznačena. Potem lahko gremo tudi po neoznačeni lahki poti iz Doma na Gospincu. Ta nam bo vzela uro časa. Zadnja izmed poti pa vodi iz Markove ravni čez Razor, velja pa za zelo zahtevno pot, traja pa kar dve uri in 45 minut, lahko tudi 3 ure. Ta pot je v celoti označena.
Pobočje nam nudi kar za 26 kilometrov različnih (urejenih) smučarskih prog, ki se nahajajo na nadmorski višini med 1450 in pa 1971 metrov, poleg tega je urejen tudi vrtec na snegu za najmlajše, ki se nahaja tik ob vlečnici Luža, ki je, mimogrede, ena izmed desetih različnih vlečnic oziroma sedežnic. Ob vrtcu je postavljenih tudi nekaj rekvizitov, ki jih lahko uporabijo deskarji. Povprečno se lahko tukaj na leto smuča kar 100 dni.
Kot že omenjeno, tu najdemo 10 različnih smučarskih naprav. Imajo 3 vlečnice, in sicer Križišči A in B ter že omenjeno Lužo, eno enosedežnico, ki se imenuje Gospinca, eno šestsedežnico, ki se imenuje Vrh Krvavca, eno štirisedežnico, ki se imenuje Tiha dolina, sledijo ji pa še štiri dvosedežnice, ki se imenujejo Križka planina, Njivice 1 in 2 ter Zvoh. Prva žičnica je bila odprta natanko šestdeset let nazaj, 2. avgusta 1958, če smo natančni. Že deset let kasneje se je število vlečnico oziroma žičnic povečalo, prav tako pa se je povečal tudi obisk smučišča s strani smučarjev. Danes je smučišče zelo obiskano in priljubljeno, ne le med Slovenci, pač pa tudi med obiskovalcih drugih narodov.
Mogoče se zdi, da je ta kamniško-savinjski vrh nekaj posebnega le pozimi ali pa da je vreden obiska le ko zapade sneg, a temu ni tako. Na vrh Krvavca se lahko povzpnemo kadarkoli v letu, saj to ni zahteven izlet, ponudi pa nam marsikaj zanimivega. Prav tako pa si lahko ob koncu pohoda ogledamo še katero izmed znamenitosti iz same občine, v kateri se gora nahaja. Med drugim je Grad Strmol res vreden ogleda, prav tako samostan Velesovo ali pa cerkev Marijinega Vnebovzetja. Otrokom pa bo prav gotovo zanimivo, če jih bomo zapeljali še do Letališča Jožeta Pučnika, ki se nahaja blizu. Prav tako pa je lepo že to, če se le sprehodimo po katerem izmed mestec, se ustavimo nekje na pijači, kavici ali pa kar kosilu, nato pa se vrnemo domov, polni novih vtisov.