Blog

Prisojnik ponuja pogled skozi svoje posebno okno

Slovenija nam, kljub svoji majhnosti, ponuja celo paleto zelo različnih krajev, ki jih lahko obiščemo ali za vikend ali pa ko so počitnice. Nekateri raje izberejo sonce in Obalo, spet drugi pa toliko raje obujejo svoje pohodniške čevlje in se odpravijo v gore. Tu pa se pojavi vprašanje, na katero izmed gor naj se tokrat povzpnemo. A če poznamo prave kraje, kjer nam vzpon na vrh kakega mogotca predstavlja pravo pustolovščino, potem je izbira gore povsem preprosta. Prisojnik je le ena izmed takih gora, kjer nas prekrasen razgled nagradi za vse kaplje potu, ki smo jih izlili med vzponom.

Prisojnik, ali pa tudi Prisank kot ga nekateri imenujejo, je eden izmed ponosnih dvatisočakov naše male Slovenije. Njegova višina znaša kar 2547 metrov, nahaja pa se v Julijskih Alpah. Natančneje. Najdemo ga nad dolinami Mlinarice, Krnice in Suhe Pišnice. Kot že povedano, je razgled enkraten. Na vrhu namreč lahko preštejemo vse (najlepše) vrhove Julijskih Alp, poleg tega pa lahko tudi naredimo žig in se vpišemo v vpisno knjigo.

Na ta slovenski mogotec lahko pridemo kar po dvanajstih različnih poteh, glede na našo kondicijo oziroma željo zahtevnosti pa si lahko izberemo tisto, ki nam najbolj ustreza. Najpreprostejša izbira je, če gremo po označeni poti iz Vršiča po Slovenski poti (južni pristop). Hodili bomo približno tri ure in pol. Ta pot velja za zahtevno, ostalih 11 pa velja za kar precej zahtevne poti, so pa vse označene. Iz Vršiča se lahko na Prisojnik odpravimo še po Kopiščarjevi poti in pa po Grebenski poti. Po obeh bomo hodili dobre tri ure, mogoče štiri, če bomo imeli nekoliko počasnejši tempo. Poleg tega lahko na to mogočno in ponosno goro prispemo, če gremo iz Vrišča tudi po Jubilejni poti, ki pa je kar naporna in dolga (dobrih 6 ur). Zadnja pot, ki vodi iz Vršiča se imenuje Pot čez Kajzljevo škrbino, ta pa traja le 5 ur. Vse te poti lahko začnemo tudi pri Erjavčevi koči, ki stoji na Vršiču.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Meta Mesec, Mojca Švab, Rok Petrušič, Simona Ozebek .

Ena izmed poti, ki vodijo na Prisojnik (tudi edina od tu), gre od Koče na Gozdu, po Hanzovi poti, ki je tudi kar naporna in traja dobrih 5  ur. Še zadnja izmed poti, ki pelje na Prisojnik, gre od Pogačnikovega doma na Kriških podih, ki stoji na višini 2050 metrov. Ta pot velja za zelo zahtevno, vzpon pa traja kar slabiš 6 ur. Slednjo pot sem izbrala tudi sama. Najprej sem od Pogačnikovega doma krenila proti Razorju, nato sem na razpotju šla levo (desno se nahaja Križ) čez melišče in nadaljevala pot. Ko sem prišla do sedla Planje, sem se usmerila proti Vršiču (po zahodnem pobočju Razorja). Pot do tu se izmenično spušča in dviga, na koncu pa sem prišla do travnatega sedla. Nato sem se pričela strmo vzpenjati (tu pridejo prav jeklenice). Po raznih pobočjih  sem nato prišla do najtežjega dela, saj se pot prične vzpenjati navpično, nato sledi spust v Okno (tudi sredi poletja lahko tu najdemo nekaj snega, kar zna biti precej osvežujoče). Sledila je pot v smeri zahoda, nato spet nekaj strmega vzpenjanja, na koncu pa sem se priključila na Slovensko pot, ki vodi na ta dvatisočak. Od tod je sledil le še krajši vzpon po južnem pobočju, ki me je pripeljal na sam vrh. Od tu sem bila nagrajena z res čudovitim razgledom na celotno pobočje pod seboj, dolino in ostale vrhove Julijskih Alp.

Prisojnik je med svetovnima vojnama predstavljal mejni vrh med takratno Kraljevino Jugoslavijo in pa Italijo. Prisojnik se nahaja se namreč točno na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem. In še ena zanimiva informacija; vsakdo, ki je le malce zainteresiran v slovensko gorovje in naravne znamenitosti, ve, da na Vršiču lahko vidimo podobo obraza, ki je po legendi obraz okamnele Ajdovske deklice, kot se tudi znamenitost imenuje. Obraz se nahaja v severni steni Prisojnika, ustvarila pa ga je pravzaprav narava s svojimi pojavi in premiki.

Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Legenda o Ajdovski deklici je v bistvu del ljudskega slovstva, ki opisuje tudi zgodovino našega naroda. Ajdovska deklica je bila prijazna, živela je pod stenami Prisanka, njena funkcija pa je bila, da je bodila popotnike skozi zamete do Trente (preko Vršiča). V zahvalo so ji puščali hrano in pijačo. Ajdovska deklica pa je bila tudi sojenica (novorojenčkom je prerokovala usodo). Neke noči je šla v Trento, kjer je obiskala planšarico, ki je rodila sina. Mama je zaspala, Ajdovska deklica pa mu je prerokovala, da bo postal lovec in ustrelil Zlatoroga, z njegovimi rogovi pa naj bi prišel do bajnega bogastva. Ko so za to prerokbo slišale njene sestre, so jo preklele, saj je Zlatorogu napovedala smrt. Tako je okamnela, vrnila se je v svoj dom in tam ostala za večno.

Mogoče se zdi, da je Prisank izziv, ki se ga lahko lotijo le tisti najbolj zagrizeni hribolazci, a pravzaprav ni tako. Loti se ga lahko vsakdo, ki ima le nekaj malega kondicije in mu je v veselje hoditi v naravo, sploh v hribe. Tisti, čigar otroci so prav tako polni energije, bodo lahko povsem brez skrbi s seboj vzeli tudi otroke. Potrebna je le dobra volja, nekaj malega kondicije in pa pazljivost. Ob slabem vremenu močno odsvetujem vzpon na to goro, saj zna biti precej nevarno, ob lepem vremenu pa je to nekaj res čudovitega in lepega. Pozimi je vzpon prav gotovo nekaj posebnega, če le vzamemo s seboj pravo opremo, da se nam ne pripeti nesreča. Za otroke zna biti precej zabaven tudi postanek na Vrišču, kjer je skoraj vedno sneg (tudi poleti), lahko se okrepčajo ali kupijo kak spominek. Poleg tega pa lahko božajo ovce in se podijo za njimi.

Vršič je znan po treh rečeh. Po ovinkasti cesti, ki vodi do vrha, po ovcah in pa po snegu. Ajdovska deklica je šele na četrtem mestu. Vršič je pravzaprav prelaz, ki povezuje Trento z Gorenjsko. Ovinkasta cesta pa je bila zgrajena v prvi svetovni vojni, gradili so jo vojni ujetniki, ki so bili predvsem Rusi. Ruska kapelica, ki jo lahko vidimo med potjo, je spomenik njihovim žrtvam. Poleg Prisojnika, je Vršič izhodišče tudi za nekatere druge gore, na primer Razor, Velika in Mala Mojstrovka, Suhi vrh ter Planja. 

Prisojnik je prav gotovo dobra izbira za tiste, ki si radi vzamejo čas in uživajo v svežem zraku gora ter se potem čudijo prelepemu razgledu, ki jim ga izbrani vrh nudi. Ta gora ne bo prav nikogar pustila ravnodušnega.