fbpx

Sečoveljske soline so največje delujoče soline v Sloveniji

Sečoveljske soline so največje delujoče soline v Sloveniji. Zraven Sečoveljskih solin so danes aktivne samo še soline v Strunjanu.  So ene od treh nekdaj delujočih Piranskih solin. Obsegajo 650 hektarjev.

Sečoveljske soline izvirajo iz karolinške dobe, zagotovo pa so bile obravnavane leta 804 na Rižanskem zboru. Prvič so bile pisno omenjene leta 1274 v Piranskem statutu. V njem so bile določene cene prodaje soli in pogoji pridelave soli.

Sečoveljske soline so nastale, ko je sediment v podlagi naplavila reka Dragonja. Svojo strugo si je naredila med Šavrinskim gričevjem in Savdurijskim potokom. Z odlaganjem naplavnin se je dvignilo dno ob izlivu reke in tako so nastale razmere za pridelavo soli.

Cilj solin je varstvo narave, ohranitev naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih in redkih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in ohranitev kulturne dediščine.

Danes so Sečoveljske soline domovanje številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zavarovane so kot krajinski park, od leta 1989 in razglašene za območje Nature 2000. Registrirane so tudi kot kulturna dediščina. Leta 1993 pa so bile uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet.

Na območju parka je prepovedano loviti, onesnaževati zraka, vode in tal, graditi in prepovedano je vsako poseganje, ki bi spremenilo življenske razmere na območju Sečoveljskih solin. Tudi vožnja z avtom je po solinah prepovedana.

V solinah uspevajo slanoljube rastline (tako imenovane slanuše). Tukaj najdemo navadni osočnik, navadni členkar, lobodovec, ozkolistno mrežico, modrikasti pelin, navadno obrežno lobodko in obmorski oman. Skoraj vse te rastline, ki rastejo na območju Sečoveljskih solin so dodane na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst.

Kliknite na sliko, če jo želite povečati.

Avtorji fotografij: Barbara Imenšek, Janja Povšič. Rosanda Zajc, Mija Koprivc, Nives Kačič, Carmen Marion, Andreja Urbanec, Matej Molek

V Sečoveljskih solinah so do danes zabeležili 282 različnih vrst ptic. Tu prebivajo tudi manjše živali, kot so raki, školjke, mnogoščetinci, progasta ribica, dolgoroga čebela, solinska čebela in rastlinojede stenice. Najdemo pa tudi etruščanska rovka, primorska kuščarica, rumenonogi galeb, mala bela čaplja in ostrouhi netopir.

Območje parka se deli na severni in južni del. Ta dva dela loči kanal Grande. V severnem delu še danes pridelujejo sol na tradicionalen srednjeveški način.

Sol je pridelana na solnih poljih. Solna polja obsegajo kristalizacijske in izparilne bazene. Voda iz izparilnih bazenov pride v kristalizacijske bazene s pomočjo črpalke ali pa po prostem padu, po na to namenjenih kanalih. Ko so bazeni čisti ter pripravljeni na novo sezono, solinarji oz. pridelovalci soli pustijo v kristalizacijskih bazenih malo vode, da čez dan počasi in zmerno izpareva in tako nastaja sol. To sol solinarji nato z lesenim strgalom oz. gavero pospravijo na majhne kupčke in počakajo, da se sol odcedi. Med hojo po slanih kristalizacijskih bazenih morajo uporabljati taperine (posebni natikači), da ne poškodujejo petol. Potem, ko se sol odcedi, pa jo morajo naložiti na solinarske vozičke ter jo odpeljejo v prostor za skladiščenje soli. Ko solinarji končajo z delom morajo svoje solinarske vozičke oprati.

Solinarji morajo pred začetkom sezone urediti kristalizacijske bazene in zato v teh bazenih gojijo nekaj milimetrov debelo plast alg, sedre in mineralov. Ta plast onemogoča prehajanje neželenih ionov v kristale soli iz morskega blata. To začnejo delatiže v začetku marca. Počistiti pa morajo tudi kanale okoli izparilnih bazenov. Podlago obnovijo tudi na solnih potkah, da veter ne odnese smeti in prah na solna polja. Po koncu vzdrževalnih del je čas, da napolnijo zbiralni bazen, v katerem imajo vodo za kristalizacijo. To vodo morajo nato postopoma spuščati v kristalizacijske bazenčke po kanalih. S kristaliziranjem vode v bazenih dobimo tudi blato (fango). To je zdravilno blato in se uporablja v kozmetični industriji ter celo za zdravljenje revme in revmatičnih bolezni. Da ima blato boljši zdravilni učinek, moramo pustiti, da se posuši na telesu, kjer imamo revmatične znake, kasneje pa ga speremo s slano vodo.

 Sledite nam na našem Instagram profilu in si pridobite ideje za izlet.

Nekoč je na solnih poljih delalo 60 solinarjev, danes pa jih je vedno manj, saj je vedno manjše zanimanje za to delo.

Najprivlačnejši del za obiskovalce je stari del solin, saj lahko tam vidimo veliko ptic, obsežne travnike slanuš (rastline, ki rastejo na slanih tleh) in preko 100 opuščenih ali porušenih solinskih hiš v katerih zdaj živijo nekatere ptice, žuželke in plazilci.

Za vsak obisk Sečoveljskih solin se zaračuna vstopnina. Krajinski park Sečoveljske soline ima dva vhoda. Za prvi vhod se zapeljemo  na vrhu klanca v Seči v desno. Na koncu tlakovane ceste je križišče, kjer nadaljujemo kar naravnost in vhod zagledamo pred sabo. Pred vhodom je zapornica in pa urejeno parkirišče na katerem lahko parkiramo. Drugo vhod pa najdemo tako, da se peljemo po makadamski cesti ob reki Dragonji (tik pred mostom prek Dragonje) in tukaj je tudi Muzej solinarstva. Tukaj je priporočljivo parkirati pri zapornici ob cevovodu prek reke Dragonje. Dostopa iz morske strani pa sta na pristajalnem pomolu ob kanalu Giassi in na pristajalnem pomolu ob kanalu Grande. Muzej si lahko ogledamo s plovilom Solinarka, z električnim vlakom, peš ali pa s kolesom. Park in muzej si lahko pogledamo sami ali pa v skupini. Organiziranim skupinam nudijo tudi voden ogled parka, ampak se je potrebno pravočasno naročiti. Voden ogled se meni osebno zdi boljši, ker s tem izvemo vse kar želimo vedeti o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Voden ogled traja približno uro in pol in v centru za obiskovalce si ogledamo tudi film o Sečoveljskih solinah. V solinah se nahaja tudi bar in pa razgledna ploščat, ki ponuja prečudovit panoramski pogled na širšo območje solin. Na območju solin je tudi trgovinica, kjer si lahko kupimo sol in pa druge izdelke povezane s soljo (mene je najbolj presenetilo, da si lahko kupiš čokolado s soljo). Ob vstopu v Krajinski park je na volju tudi 25 brezplačnih koles za izposojo, s katerim se lahko peljemo po celotnem parku Sečoveljske soline. Park lahko obiščemo v vseh letnih časi. Pozimi je odprt med 8.00 in 17.00 uro, poleti pa med 8.00 in 21.00 uro.

Vstopnina za odrasle je 7 evrov, za otroke do 6. Leta starosti je vstop brezplačen ter pa za dijake, študente ter upokojence 5 evrov. Lahko kupimo tudi družinsko karto, ki pa nas bo v tem primeru stala 16 evrov. Najamemo lahko tudi električno vozilo, ki pa stane 1 evro na osebo.

Da pa ne bomo obiskali samo solin, pa se lahko po obisku parka zapeljemo na katerokoli plažo v eno izmed obmorskih mest ali pa si preprosto ogledamo samo mesto in ne obiščemo plaže. Večina plaž je brezplačna, za nekatere pa moramo plačati vstopnino.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja